Grega Repovž

16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Uvodnik

Uvodnik / Ne, Golob ni Janša

Novinar Mladine Borut Mekina je ta teden naredil rutinsko potezo: preverjajoč navedbe odstopljene ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava, da naj bi poskušal premier Robert Golob vplivati na kadrovanje v policiji, je poslal na specializirano državno tožilstvo vprašanje, ali morda glede družbe Gen-I poteka kakšen postopek, ki ga vodijo oziroma usmerjajo tožilci. Z državnega tožilstva smo v torek prejeli pozitiven odgovor: v zvezi z družbo Gen-I oziroma odgovorno osebo v tej družbi poteka predkazenski postopek. Na tem mestu moramo zapisati: to ne pomeni, da se bodo sumi policistov in tožilcev tudi potrdili, ne pomeni niti, da je odgovorna oseba, ki jo preiskujejo, Robert Golob. Je pa dejstvo, da ne gre za običajno prijavo, ampak za prijavo kaznivega dejanja, ki vsebuje dovolj elementov, da so usmerjanje preiskave prevzeli tožilci.

Je zaradi tega premier Robert Golob nenavadno pozoren na kadrovanje v policiji in Nacionalnem preiskovalnem uradu? Tega ne vemo. A prav zato je tako pomembna ta jasna ločnica med politiko in policijo. Ker vedno znova pride do primerov, v katerih se med preiskovanci znajdejo ministri in tudi premieri. In takrat mora javnost brez dvoma vedeti, da ta ločnica obstaja in da so vsi državljani, z najvišjimi funkcionarji vred, obravnavani enako. Zato je tako pomembno tudi vedenje najvišjih funkcionarjev in njihovih zaupnikov. Prav zaradi tega se modri premieri in ministri vedno obkrožijo z izkušenimi političnimi svetovalci, ki jih tudi poslušajo – sploh če sami prihajajo v politiko iz drugih okolij, kjer so tovrstna pravila morda malce bolj sproščena, kar brez dvoma velja za gospodarske družbe. Poenostavljeno rečeno: ko kdo vodi gospodarsko družbo, išče še zadnjo zakonito možnost, da kaj naredi, ko kdo vodi vlado, pa mora vedno iskati tisto, ki je najčistejša in nedvomna.

Čeprav danes številne stvari še niso razčiščene in nad premierom visi temen oblak, je jasno nekaj: da se je Golob, prepričan vase in o tem, da je politika le druga oblika posla, še vedno pa posel, obkrožil z ljudmi, ki o politiki vedo malo, ki nimajo ne političnega spomina ne znanja, ki obrti politike ne obvladajo, naj so še tako prepričani vase in o svojih teorijah. Je to Golob sploh zmožen dojeti? Je v dveh tednih, ko ga mediji in opozicija vrtijo na ražnju, sposoben dojeti, da si je to večerjo, na kateri je sam glavna jed, skuhal sam? In še več: mar je zmožen dojeti, da je možen boj z janšizmom samo z doslednim spoštovanjem prava, prav zato, ker je – to ima popolnoma prav – celoten državni aparat z javnimi podjetji vred popolnoma prepreden s pripadniki SDS, ki pozorno spremljajo vsak njegov korak in predvsem potezo? Kolikokrat smo to že videli? Mar se ni Šarcu zgodilo popolnoma enako? Mar se ni Cerarju zgodilo prav to? Mar se res noben nov premier ne more naučiti, da sta edina, ampak res edina načina boja zoper janšizem – ki je dejanski problem, ki se v pol leta ni prav nič spremenil – popolna zakonitost ter držanje pravil in procedure? Da Janez Janša za ponovni vzpon na oblast vedno potrebuje zgolj moralno razsutje svojih naslednikov na političnih položajih, ker pač v očeh ljudi šteje prav to – to je tisto, kar pri ljudeh šteje, ker jih vsakokratne zlorabe oblasti v času vlad SDS tako pretresejo?

Ne, ljudje si ne želijo naslednjega avtokrata – Slavoj Žižek se je šalil, to so besede filozofa! Ne želijo si naslednjega arogantnega domnevnega učinkoviteža, ki bo delal na silo in po domače. Želijo si politike, ki se drži pravil in postopkov. Ki je spoštljiva in spoštuje druge institucije ter druge družbene deležnike. Zakaj je Golob že četrti »levi« premier, ki tega ni sposoben razumeti?

Slovenski politiki se veliko sklicujejo na pokojnega Janeza Drnovška. A spomin je šibek in pozablja se, na kateri točki je začela toliko let nedotakljiva javna podoba Janeza Drnovška razpadati. Da mu je nenadoma postalo pomembno, s kakšnim letalom potuje. Da mu je postalo pomembno, da dobi srebrnega mercedesa. Da mu je postalo pomembno, da se lahko umakne v protokolarno hišico na Brdu pri Kranju. Vse skupaj finančno nepomembno za neko državo: a je šlo za izraz želje po posebni obravnavi, ki je državljani ne sprejemajo.

Skromnost, strokovnost, zakonitost, spoštovanje postopkov. Ne govorimo o značilnostih, ki jih mora imeti politik: to so postulati, s katerimi se politik dejansko ščiti pred aferami.

A naj bo nekaj jasno: Golob ni Janša. Ne verjamemo, da bi lahko njegova vlada – z Bobnarjevo ali brez nje – nad ljudi pošiljala robokope in solzivec, ne verjamemo, da je sposoben maščevalnih pohodov in pogromov, ne verjamemo, da je sposoben ustvarjati izredne razmere in izvajati diskreditacije ljudi. Nič od tega ni Golob. Je pa človek s premalo političnega znanja, človek, ki ne razume, da politika ni posel, da je politika filigransko in natančno tehtanje med različnimi interesi in potencialnimi škodami.

Naj zaključimo tam, kjer se je vse začelo. Pri varovanju. Policija je ta teden Goloba »podučila«, da ne more zapirati kar celih območij, da premiera in njegovih otrok ne bi nihče slikal. V tem sprenevedavem stavku policije – ki je zdaj dobila krila, tudi policisti bi radi, da se pozabi, da so brez milosti po navodilu Janše in Hojsa nadlegovali državljane – se skriva bistvo vsega spora. Ne, ni problem v tem, da je premiera Goloba nekdo slikal. Problem je v tem, da je informacija, kje v Bruslju je Golob, iz vrst policije očitno odšla naravnost v SDS, fotografije so se namreč znašle na strankinih portalih. Ja, policija je problem, Golob ima prav. Ta prestreljenost policije pa se da urejati le z zakonitimi in natančnimi postopki. In to bi dobri svetovalci razložili premieru. Njegovi pa so naredili kaj? Ustvarili so histerijo in na koncu veliko škodo – in to najprej Golobu in koaliciji, Tatjani Bobnar, ki so jo spravili v nemogoč položaj, predvsem pa državi. A izbral si jih je sam Golob.