Komentar / Zlom zdravstva in vrste v lekarnah

Jože Vogrinc

23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Javna pamet

Ste v zadnjih mesecih kdaj dolgo stali v lekarni – ne med čakajočimi na zdravila na recept, pač pa v vrsti, kjer brez recepta dobite sirup proti kašlju ali tablete proti nespečnosti? Ste se vprašali, ali vrsta morda ni v kakšni povezavi z zlomom javnega zdravstva?

Že ukrepi, s katerimi so se oblasti v Sloveniji lotile pandemije, so ljudi nagnali v lekarne. Bistveno težje, predvsem pa manj varno je postalo priti na pregled v ordinacijo k osebnemu zdravniku. Priti do specialističnega pregleda v bolnišnici je postalo »privilegij« najbolj bolnih in privilegij najvplivnejših. Zdravniki so deloma sami začeli predpisovati zdravila kot začasno, zasilno nadomestilo za ustreznejše zdravljenje. Predvsem pa so ljudje z ne prehudimi zdravstvenimi težavami začeli opuščati nerealistično možnost, da obiščejo zdravnika.

Znano je, da so že v času pred internetom malo kje v svetu tako množično kupovali publikacije o zdravstvu kakor v Sloveniji. Naklade zdravstvenih leksikonov ali atlasov telesa na prebivalca, kakršne so bile v Sloveniji, bi bile v Nemčiji nepredstavljive. Iz neznanih razlogov smo v tej deželi obsedeni z zdravjem. Ni le najpogostejša tema pogovorov med starejšimi. Tu so bili vedno cenjeni čudodelniki in mazači. Homeopatija in knajpanje sta bila priljubljena športa. Kdor sam ne nabira zdravilnih zelišč, si vsaj kuha poparke in sestavlja zvarke iz kupljenih zelišč. Na medmrežju so na voljo opisi simptomov in morebitnih vzrokov za vse mogoče bolezni vseh organov. Izbirate lahko med dietami in nasveti vseh sort strokovnjakov in »strokovnjakov«.

Nagnjenje k temu, naj se vsak zdravi sam, torej ni šele posledica stanja danes ali v zadnjih nekaj letih. Nedvomno pa je posledica tega, da je medicinsko zdravljenje postalo manj dostopno. Prav tako je jasno, da ga podpihuje farmacevtska industrija in da ga razpihujejo stari in novi mediji. Med njimi sta dejansko najvztrajnejša podpornika amaterskega zdravljenja radio in televizija. Že desetletja v pogovornih oddajah v presojanju o vseh mogočih težavah, od športa prek politike do okolja in medicine, dajeta vsaj toliko teže amaterjem, ki se sklicujejo na osebno izkušnjo, kolikor je dajeta znanstvenikom in znanstveno izobraženim specialistom, ki se s področjem ukvarjajo poklicno.

Vrste pred blagajno »brez recepta« v slovenskih lekarnah zadnje čase pa so bolj posebna reč. Ne nastajajo toliko zato, ker bi si vsak nabavil obilico zdravil. Daljšajo se, ker večina čakajočih ravna po obveznem opozorilu na embalaži zdravil, ki vam ga z osupljivo hitrostjo zdrdrajo v oglasu za zdravilo na RTV. Posvetujejo se s farmacevtom. Ne z zdravnikom, ker do njega ne morejo. Z lekarnarico pri okencu »brez recepta«.

Medtem ko se zdravstveno ministrstvo pripravlja na naslednjo ofenzivo skrajševanja čakalnih vrst pri specialističnih pregledih in operacijah, se daljšajo vrste v lekarnah.

Vrsta nastane, ker se nesojeni pacient ali pacientka nikakor ne posvetuje samo o »neželenih učinkih«. Ne zanimajo ga neželeni, temveč želeni učinki. Opisuje svoje simptome in skupaj s farmacevtom ugiba, katero zdravilo vzeti in kako ga uporabljati. Seveda prijazna lekarnarica potrpežljivo razlaga pacientu, da mu ne more in ne sme postaviti diagnoze in da v najboljšem primeru po njegovem opisu lahko predlaga, kaj mu bo morebiti olajšalo težave. A kupec, nepregledani pacient, to navadno že ve.

Vrsta nastane, ker marsikateri nakup spremlja pravcati posvet. To ni preprosta izmenjava vprašanj poizvedovalke o zdravilu in odgovora z nasveti in predlogi farmacevta pri okencu. V vrsti pred mano ženska srednjih let po telefonu sprejema pojasnilo o zdravstvenih težavah nepokretne starejše bolnice, ki poleg tega ne govori dobro slovensko, in jih po svojih močeh prevaja lekarnarici. Od te se pričakuje, da bo znala prevesti prenesene besede odsotne pacientke v poročilo o njenem stanju in da bo v zvezi s tem nekaj ukrenila.

Farmacevt za okencem je postavljen v položaj, ko mora po pripovedovanju tretjega presojati o težavah odsotnega in o njegovih simptomih, posredno pa celo o potencialni diagnozi. Svetovati, naj gre odsotna pacientka k zdravniku, ne pomaga: če bi bila ta obiskala zdravnika, ne bi njena zastopnica zdaj bila na posvetu v lekarni. Farmacevtka je v moralni dilemi, ali naj poskuša izbrati zdravilo, ali naj to odkloni, ali pa proda placebo, da se odkriža nakupovalke. Čakajoči v vrsti postajajo nestrpni, vendar se zadržujejo. Morda bo tudi njihov posvet trajal dolgo.

Medtem ko se zdravstveno ministrstvo pripravlja na naslednjo ofenzivo skrajševanja čakalnih vrst pri specialističnih pregledih in operacijah, se daljšajo vrste v lekarnah. Tako se spreminja način, kako se slovenska družba dejansko spoprijema s težavami zdravstva. Opušča zdravstvo in se zateka k samopomoči. S kom se bomo posvetovali o neželenih učinkih?