Grega Repovž

24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Uvodnik

Uvodnik / Ubijanje RTV Slovenija

Ustavno sodišče je v ponedeljek objavilo dolgo pričakovano odločitev in niti ne tako presenetljivo sprejelo sklep, da zadrži izvajanje ključnih členov novega zakona o RTV Slovenija. Tega je takoj po lanskih volitvah pripravila civilna družba, v državnem zboru pa ga je na podlagi predvolilne obljube sprejela koalicija GS, Levice in SD. Namen spremenjenega zakona o RTV Slovenija je bil zamenjati kadre RTV Slovenija, ki jih je nastavila politika, ter enkrat za vselej nadomestiti politične nameščence z dejanskimi predstavniki civilne družbe. Namen je bil jasen, o zakonu se je na zahtevo SDS (ki je pričakovala drugačen rezultat) pozitivno izrekla tudi javnost na referendumu. Referendumska podpora javnosti seveda ni nikakršna obveza za ustavno sodišče – celo več, ustavno sodišče imamo v demokracijah med drugim tudi zato, da varuje ustavnost države tudi pred samim ljudstvom in njegovim mnenjem. Večina včasih misli tudi protiustavno.

Ustaviti izvajanje kakšnega zakona ni le pravica ustavnega sodišča, ampak njegova dolžnost, ko in če ugotovi, da so njegove določbe ustavno sporne. In to se lahko zgodi tudi pri zakonih, ki imajo dobre namene. Vendar pa je ustavno sodišče tokrat sprejelo vsebinsko izjemno čudno odločitev. Reklo je namreč, da naj se v obdobju do končne odločitve novi svet RTV konstituira, a da ne sme začeti delati. Novi svet RTV se je tako ta teden že konstituiral, ima že dovolj članov, hkrati pa naj bi stari programski in nadzorni svet kar nadaljevala delo, generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa naj bi opravljali svoje naloge kot vršilci dolžnosti. Kaj je s tem narobe? Ustavno sodišče začasno zadržanje izvajanja zakona namreč sprejme, da ne bi prišlo do učinkovanja zakona, ki bi bilo nepovratno. A v trenutku, ko je novi svet že konstituiran – kar je ustavno sodišče izrecno dovolilo –, se je to nepovratno že zgodilo. Četudi bi torej ustavno sodišče na koncu odločilo, da je bila sprememba zakona neustavna, da torej predčasne razrešitve organov RTV niso mogoče, se ne bo moglo izogniti dejstvu, da je hkrati samo odločilo, da naj se osrednji in temeljni organ teh sprememb – novi svet RTV – vseeno konstituira. Ustavno sodišče je z drugimi besedami odločilo, da ima RTV Slovenija zdaj hkrati dva sveta. Pri čemer novi svet RTV ne sme delati, stari pa lahko. In če bodo ugotovili, da starega sveta ne bi smeli razrešiti? Kaj bodo z novim? Bosta delovala hkrati? Se izmenjevala?

Ni treba biti ustavni pravnik, da razumeš, da ta odločitev ustavnega sodišča nima nobene logike. Še več: ni treba biti niti polnoleten, da razumeš, da je ta odločitev trapasta – in da ne izpolnjuje elementarne funkcije, ki naj bi jo začasno zadržanje izvajanja nekega zakona imelo: ne preprečuje, da bi prišlo do nepovratnih sprememb. Te so se zgodile dva dni po objavi odločitve: konstituiral se je namreč novi svet RTV. Ki pa ne sme delovati – kar je najbolj čudno. Kako ne sme delovati, če je konstituiran? In kako lahko stari deluje, če je novi že konstituiran?

Kaj se je torej zgodilo na ustavnem sodišču? Ne vemo. Ustavni sodnik poročevalec v omenjeni zadevi je bil dr. Rok Svetlič, zadnji ustavni sodnik, ki ga je na to mesto ob vnaprej zagotovljeni podpori Janševe koalicije predlagal bivši predsednik Borut Pahor. Kdor je v življenju prebral eno (da, eno je dovolj) ločeno mnenje Roka Svetliča, ve, da je ne samo slab pravnik in slab pisec, ampak da se njegova mnenja berejo kot sladkobni govori alt-right ameriških politikov, na primer skrajnega Mila Yiannopoulosa. Ker vemo, kdo je Svetlič, smo že od trenutka, ko se je izvedelo, da je on poročevalec, vedeli, da bo storil vse, da se bo Janševo vodstvo na RTV Slovenija obdržalo čim dlje. Da ga bosta pri tem podprla ustavna sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli tudi – oba sta svojo naklonjenost SDS že tolikokrat izkazala, da o tem ni bilo dvoma. Zakaj sta to čudno odločitev podprla ustavna sodnika dr. Rajko Knez in dr. Matej Accetto, pa ne razumemo. Verjetno sta se strinjala z zadržanjem, edina pot do njega pa je bila podpora temu slabemu in kontradiktornemu prostemu spisu sodnika Svetliča. Napisal ga je namreč on, to je naloga sodnika poročevalca.

A če je torej ustavno sodišče odločilo, da lahko sedanji programski svet RTV dela naprej kljub temu, da je konstituiran novi svet RTV, do kdaj to traja? Do kdaj trajajo mandati vršilcev dolžnosti direktorjev na RTV Slovenija? Ustavno sodišče namreč sebi ni postavilo nobenih rokov, glede na sedanje glasovanje pa ne kaže, da bo do končne odločitve prišlo kmalu. Če torej programski svet lahko dela naprej – ali to pomeni, da na primer državni zbor lahko v skladu s starimi določbami zakona o RTV tudi ugotovi, da je kakšnemu od programskih svetnikov mandat potekel, ker ravna v nasprotju z določbami zakona? In če to ugotovi: ali to pomeni, da lahko po starem zakonu imenuje nadomestnega programskega svetnika? In še pomembneje: zakaj ustavno sodišče ni vrnilo nobenih pristojnosti ustanoviteljici, republiki Sloveniji, ki jo zastopa vlada? Kdo sploh odgovarja za to vmesno stanje in komu?

Videli smo že zakone, ki so bili takšna zmešnjava. Nismo pa še videli odločbe ustavnega sodišča, ki bi bila taka zmešnjava. Kot smo zapisali: ustavno sodišče bi lahko v celoti ustavilo izvajanje novega zakona. Lahko bi dopustilo izvajanje novega. Oboje bi bilo legitimno. A to, kar je sprejelo zdaj, res nima smisla. Gre za odločitev, pred kakršnimi naj bi nas ustavno sodišče varovalo, ne pa da jih samo proizvaja.

RTV Slovenija je že dolgo talka politike. In tudi zdaj se je RTV Slovenija zgodila politika. Ustavno sodišče je namreč z RTV Slovenija ravnalo točno tako, kot ravna politika že dolgo – čeprav gre za največjo kulturno institucijo v državi, je žrtev politične okupacije in zato rapidno izgublja gledalce. Ustavno sodišče je le naslednje, ki se in se bo nad njo neodgovorno izživlja.