Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 15  |  Pamflet

Komentar / Padec Svobode

Od Afrike in Latinske Amerike pa do obračuna z domačimi pohlepneži

Po zadnji anketi Mediane je SDS po popularnosti prehitela Gibanje Svoboda. Stranka, ki je na volitvah osvojila največje število poslanskih sedežev v zgodovini slovenskega parlamenta, je v slabem letu izgubila vso šampionsko prednost, kar je tudi rekordni padec.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 15  |  Pamflet

Po zadnji anketi Mediane je SDS po popularnosti prehitela Gibanje Svoboda. Stranka, ki je na volitvah osvojila največje število poslanskih sedežev v zgodovini slovenskega parlamenta, je v slabem letu izgubila vso šampionsko prednost, kar je tudi rekordni padec.

Vmes pa vladajoča koalicija osvaja svet in podira še drugačne rekorde. Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je odletela na šestdnevni obisk ekvatorialne Afrike. Noben izmed njenih predhodnikov ni nikoli odpotoval na tako dolg državniški obisk, ki je po objavljenih fotografijah še najbolj spominjal na fotosafari. Pravi, da je v Ugandi in Ruandi nabirala glasove za slovensko kandidaturo članice Varnostnega sveta (VS). Lepo, toda kdo jo je poslal na državniško misijo? Je na seji odbor za zunanjo politiko sklenil, da svojo predsednico napoti na iskanje afriških glasov podpore? Nak, ena izmed voditeljic Svobodnjakov potuje zdaj na koncert na Dunaj, prej na pogreb umrlega premiera na Japonsko, včeraj v naravne rezervate Afrike. Vse po svojih željah, ki jim reče državniške misije. Drugi vrhovnik Gibanja Svoboda je odletel v Južno Ameriko v Brazilijo in Argentino. Obrambni minister Marjan Šarec je takisto svoje popotovanje pojasnil z nabirko podpore pri glasovanju o članstvu v VS. A kot vojaški minister je napovedal »povezovanje aktivnosti obeh vojsk, pa tudi sodelovanja pri razvoju obrambnih zmogljivosti z vključevanjem razvoja in raziskav ter povezav obeh obrambnih industrij«. Slovenija z žepno vojsko, ki se je lani odrekla celo nakupu bokserjev, bo svoje vojaške sile povezovala z Brazilijo, ki šteje skoraj 200 milijonov prebivalcev. Pričakujemo torej skupne slovensko-brazilske vojaške manevre!???????

Tretja svetovna popotnica v istih dneh je bila zunanja ministrica Tanja Fajon, ki si je izvolila Etiopijo. Jasno, spet lobiranje za VS, a za PR ji je zmanjkalo domišljije, pa je poleg besed o bližini med državama navrgla prihodnost meddržavne povezave pri čebelarstvu. Nič ni omenila resnične povezanosti.

Cesar Heile Selassie in maršal Tito sta bila dolga leta nerazdružljiva prijatelja. Kadar sta se srečala, sta drugovala vsaj po teden ali dva, na vsakih par let skozi 20 let. Imela sta si pač veliko povedati: Heile je vladal 44, Josip 35 let, oba nista trpela opozicije, nista brala knjig, a sta si izmislila minuciozne oblike tajnih služb. In etiopski cesar je z gostiteljem rad obiskoval tudi slovensko deželo; gledališki režiser Dušan Jovanović je njegove seksualne avanture opisal v izjemni knjigi spominov »Na stara leta sem vzljubil svojo mamo«. A ministrica Fajonova je pozabila na najtoplejši del skupne zgodovine.

Etiopija pa je tudi aktivno pripomogla k demokratizaciji Slovenije. Ko je pozimi 1988 obrambni minister Jugoslavije Branko Mamula obiskal Adis Abebo, je Mladina objavila legendarni članek Mamula go home! Prvi mož jugoarmade je odšel v deželo, v kateri so množice umirale od lakote, na podpis pogodbe o prodaji sodobnega jugoslovanskega orožja!!!!!!!!!? V Beogradu se je nemudoma sešlo predsedstvo države in sklenilo, da je treba onemogočiti takšno razbijaštvo Mladine, in tako je pozvalo tožilstvo, da opravi s časopisom. Javni tožilec je zahteval zaporno kazen za odgovornega urednika, Mladina je še podvojila svojo kritičnost, vmešala se je policija in aretirala kolumnista Janeza Janšo, zgodil se je proces proti četverici, a zaradi množičnih demonstracij se je poskus eliminacije medijske kritičnosti spremenil v pohod svoboščin. Ergo, Etiopija je botra slovenske demokratizacije. A tudi tega se ministrica ni spomnila.

Ker je pričakovati nadaljnjo ekspanzijo obiskov vladajoče koalicije širom po svetu, velja omeniti, kako poteka odločanje v Združenih narodih. Nestalno članico VS izberejo na tajnem glasovanju. Ker je Slovenija adut ZDA, na drugi strani pa sta Rusija in Kitajska z močno podporo zlasti v afriških državah, ti kurtoazni obiski ne sežejo dlje od turizma. S stališča proračuna je bolj smiselno počakati, ali bo ameriški in zahodnoevropski angažman prinesel članstvo v VS. Slovenija tako ali tako nima prepoznavne politike neuvrščene države.

Premier Robert Golob se zaenkrat še ni vključil v stampedo svetovnih popotovanj, je pa nastopil z odločnostjo, ko je čez noč napovedal ukinitev zasebnih zdravstvenih zavarovalnic. Bil je tako hiter, da o njegovih namerah ni nič vedel celo njegov ključni mož strateškega sveta za zdravstvo kirurg Erik Brecelj. Mož, ki snuje reformo zdravstva, je iz medijev izvedel za tektonski preobrat. Vodja Svobode je pribil dramatično: Dovolj je, ne bo več nobenih privatnih dobičkov na račun državljanov! Ker se večina Golobovih obljub konča v prazno, velja počakati, kako bo prepoved delovanja zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v okviru svobode trgovanja preživela parlamentarni, zakonski, ustavni in evropski test.

No, v naslednjih tednih sledi naslednji korak, ko bo premier ukinil korporacije prodajalcev elektrike z GEN-I na čelu, rekoč: dovolj je, ne bo več nobenih privatnih dobičkov s preprodajanjem elektrike državljanom!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Rastko Močnik, Ljubljana

    Louis Althusser: Za Marxa

    Ob zapisu Bernarda Nežmaha o Althusserjevi knjigi Za Marxa se postavlja vprašanje odnosa javnih občil do teorije. Javna občila v splošnem bojkotirajo teoretsko delo, kadar pa o njem vendarle obveščajo, so poročila problematična, kakor prav Nežmahov zapis. Po njegovem Althusserjeva marksistična teorija ni nič vredna, zato ker je stalinistična vladavina zagrešila zločine. Več