Komentar / Auto-da-fé premiera

Bernard Nežmah

3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Pamflet

Že dolgo nismo zasledili vesti, da je na Slovenskem kdo investiral 30 milijonov v novo nastalo tovarno. Tokrat so investicijo proslavljali v Ljubljani, kjer je župan Zoran Janković iz propadle fabrike Rog ustvaril center kreativnosti. V zgodovini umetnosti so nastala številne umetniške šole, ki so pridobile sloveče ime. A ne s postavitvijo voluminoznih stavb, ampak šele potem, ko so umetniki s svojimi deli zasloveli po svetu. V zdajšnji Ljubljani je drugače, še preden so artisti v Rogu kaj ustvarili, že so razglašeni za vrelec idej.

Pred stoletjem je v mestu bival slikar Hinko Smrekar, ki si je postavil majhno hiško v Šiški, ki jo je poimenoval kurnik. V njej je imel tudi risarsko delavnico in v nacionalno zgodovino se je zapisal kot največji in najbolj genialni karikaturist. Čeprav je rad gojil samoironijo, svojega ateljeja ni nikoli imenoval hiša kreacij. Njegov sodrug Ivan Cankar si ni nikoli omislil hiše; drame, povesti in romane je pisal v najeti sobi gostilne Pod Rožnikom. A brez konkurence še vedno velja za največjega genija pisanja in je na Parnasu slovenske književnosti.

Kaj je zamudil tedanji župan Ivan Hribar, ko ni sezidal palače, ki bi jo na otvoritvi razglasil za center kreativnosti! V njej bi zbral takšne potenciale, zaradi katerih bi Smrekar in Cankar končala kot tretjerazredna avtorja na smetišču zgodovine. Bil bi mecen Zois fin-de-siecla.

Center Rog se je sicer že na dan otvoritve spremenil v instalacijo, kot je še nismo doživeli. Da bi lahko povabljenci v miru nazdravljali s penino, si je ljubljanski župan pri predsedniku vlade izposloval enoto specialne policije, ki je središče odličnosti zavarovala pred nejevoljnimi protestniki, ki so pred več kot desetletjem iz propadlih stavb tovarne koles napravili poligon ustvarjalnosti. Nad mladež so se postavili policijski orjaki s ščiti, bikovkami, s seboj so pripeljali še trop besnečih ovčarskih psov, na koncu pa so praznik Jankovićevih kulturnikov okronali še z metanjem solzilca na demonstrante.

In obenem je na policiji nastala nova kreacija, kjer elitne policijske enote ne obračunavajo z mafijskimi in kriminalnimi bandami, ampak s protestniki zoper mestno kulturno politiko. V Ivančni Gorici in po Dolenjskem, kjer domačini in župani opozarjajo na razmah kraj, vlomov, ropov in nasilja, ter moledujejo, da bi jim vlada namenila kakšnega policista več, dobivajo uradne odgovore, da je preplah odveč. No, zaradi kaljenja zabave ljubljanskega župana je policija premiera Roberta Goloba poslala v akcijo bojno policijsko enoto.

Ne zastonj. V spominskem parku borcev NOB na Žalah je imel ob Dnevu mrtvih slavnostni govor župan Janković. Pozabil je na partizanske žrtve druge vojne in izpeljal politični miting: pohvalil je delo predsednika vlade Goloba, mu čestital, da je od EU dobil 400 milijonov poplavne pomoči, komentiral vojno v Gazi in povedal, da ne bo nikoli dopustil, da se v glavnem mestu postavi kak spomenik domobrancem. Njegova kreacija žalnih govor je brez tekmeca. Celo za vladavine Tita niso v Jasenovcu in po drugih spominskih krajih poantirali govorov s hvalnicami na račun predsednikov vlade.

V državi imamo stranko, ki nosi ime Gibanje Svobode, a ni protestirala zoper županov posthumni apartheid. Bi razumeli, ko bi prepovedal postavitev spomenika Leonu Rupniku, poveljniku domobranstva, toda on tudi žrtve pobojev deli na dobre in slabe. Če si umrl pod nemškimi kroglami, te lahko časti monument v kamnu ali bronu, deset in več tisočem žrtev partizanskih pobojev pa je v Ljubljani pod vladavino Svobode prepovedano postaviti spomenik.

Premier Golob pa kot da sledi tajnemu načrtu diskreditacije svoje stranke. Na očitke, kako samopašno so iz Svobode vrgli poslanko Mojco Pašek Šetinc, ki ni imela niti možnosti zagovora, odgovarja, da je pri njih vse demokratično, češ, saj da se lahko pritoži na izključitev!?? V prihodnje se nam torej obeta sprememba sodne zakonodaje, po kateri bo sodnik brez obtoženca in njegovega advokata razglasil sodbo, Robert Golob pa bo dejal: saj ima obtoženi demokratično pravico, da se lahko pritoži na višjo instanco.

Predsednik vlade s kreativnostjo resno konkurira ljubljanski hiši kreativnosti. Postal je prvi premier, ki jo na tiskovnih konferencah po uvodnem odgovoru jadrno popiha pred neugodnimi vprašanji novinarjev. No, zadnjič je stopil v studio POP TV, kjer se je prvič soočil z voditeljem, ki ga je pozival k odstopu. Na eno vprašanj Uroša Slaka o protiustavnem vplivanju na delo policije, je napovedal kronski dokaz. Pravi, da bo v parlament prinesel pisno izjavo policijskega funkcionarja, ki uradno potrjuje, da se Golob ni vtikal v policijske zadeve.

Ali policija sama od sebe izdaja potrdila o premierovi oblastniški nedolžnosti? Ko bi nekdanji premier Janez Janša prišel s takšnim potrdilom svojega policijskega ministrstva, bi mediji padli v sardonični krohot.

Leto nazaj smo imeli v državi referendum, ker je Golobova vlada sprejela zakon, po kateri je število ministrstev povečala na 20. Takrat je premier ljudstvo prepričeval, da ne more uspešno voditi države s 17 ministri. Zdaj bi ministre zreduciral na ducat, še najraje na švicarskih 7.

Seveda si je omislil kreativni argument: spremembe ne zahteva on, pač pa izredne razmere, kot so bile poplave! So se v Nemčiji ali kakšni drugi poplavljeni deželi odzvali na ujmo s krčenjem števila ministrov? Predvsem pa: kakšen voditelj države je Golob, ki pri svojih postopkih ne predvidi naravnih nesreč in gospodarskih kriz???