Grega Repovž

10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Uvodnik

Uvodnik / Veleizdaja

Žal Evropska unija nima kazenskega zakonika, da bi bilo v njem zapisano kaznivo dejanje veleizdaje. A to, kar se je zgodilo po Hamasovem napadu na cilje v Izraelu, namreč podpora celotne evropske politike (razen Španije in Irske) izraelskemu etničnemu čiščenju Gaze, je veleizdaja Evrope. Je veleizdaja evropske ideje in ideje Evropske unije. Je izdaja razlogov, zaradi katerih je Slovenija na primer vstopila v to zvezo.

Evropa naj bi bila glasnica miru, demokracije in človekovih pravic. Na začetku smo še verjeli, da je brezpogojna podpora evropske politike Izraelu taktična, da ga želijo s tem ustaviti v njegovi nameri in s podporo doseči umiritev razmer. Zdaj dokončno vemo, da ne gre za to. Gre za zavestno podporo ubijanju civilistov, podporo etničnemu čiščenju na zasedenih ozemljih. Edina evropska institucija, ki je to uradno zaznala na ta način, je evropski parlament. Milo, a jasno. Toda če bi se poslanci res zavedali, v kakšno nevarnost je evropska izvršna oblast spravila unijo, čemu se je odrekla, bi morali takoj začeti postopek krivdne razrešitve celotne evropske komisije in njene predsednice Ursule von der Leyen. Evropska komisija in evropski svet, v katerem sedijo premieri evropskih držav, sta namreč Evropejce postavila na stran izvrševalcev največje morije po srbskem etničnem čiščenju v Bosni in Hercegovini.

Slovenska izvršna oblast nakazuje, da se oddaljuje od evropskih skupnih stališč. A zgolj nakazuje. Storila v resnici ni še nič, ostrina državnega sekretarja Vojka Volka ni uradno stališče Slovenije.

Za vedenje Evropske unije sta odgovorni predvsem dve državi: Nemčija in Francija. Če bi se dalo diagnosticirati države in narode, bi lahko zapisali, da vse izhaja iz tega, da imata obe veliki evropski državi, seveda Francija neprimerno manj, težave s svojim preteklim antisemitizmom. Ta pretekli in seveda tleči antisemitizem narekujeta današnjo evropsko politiko do pobojev Palestincev. V primeru Nemčije so stvari še slabše: brezpogojna vdana podpora Izraelu je dejansko kolektivna pokora za pretekle zločine nad Judi. Vendar je pokora nekaj, kar spada med zastarele vzgojne ukrepe. In da, vedenje Nemčije je pri tem res le – neumno. To državo lahko danes zaradi obračuna z nacizmom globoko spoštujemo. Dejansko je edina država, ki si je priznala pretekle zločine. Le še čustveno nezrel človek bi danes lahko Nemcem očital, da kot nacija niso šli skozi zelo natančno in temeljito prespraševanje. Noben narod ni tega naredil tako zares in iskreno. Italija? Avstrija? Madžarska? Srbija? Našteli smo države, ki se do danes niso resno soočile s svojimi preteklimi zločini. Nemci so se.

A v imenu pokore še zdaj brezpogojno podpirajo Izrael. Vedno in v vsem. To razumejo kot svojo dolžnost. Toda danes jih prav ta obsodba lastnega preteklega fašizma vodi v podporo aktualnemu fašizmu. Res ne razumejo tega? In ker gre za tako močno državo Evropske unije, poleg tega pa evropsko komisijo vodi Nemka, je prišlo do tega nepremišljenega ravnanja na ravni celotne Evropske unije. Vendar to, žal, ničesar ne spreminja. Podpora Evropske unije izraelskemu brutalnemu in neselektivnemu ubijanju Palestincev je brezpogojna, nemška pokora tega ne ublaži niti ne spreminja. Pri tem ne gre pozabiti, da je Izrael po mednarodnem pravu že ves čas okupator. Po mednarodnem pravu je dolžnost okupatorja, da zaščiti civilno prebivalstvom. Ne pa da ga načrtno pobija.

Toda vrnimo se k Nemcem. Verjetno se bodo že čez leto izgovarjali, da niso vedeli. Kot »niso vedeli« med drugo svetovno vojno. In kot »niso vedeli«, da z navezavo na poceni ruski plin ustvarjajo Putina in mu dajejo moč. Tudi za napad na Ukrajino. Putin je bil nedemokrat že pred napadom na Ukrajino. Evropskim vrednotam so se enkrat odpovedali zaradi interesov, drugič zaradi pokore. A to ničesar ne opraviči. Predvsem pa ima katastrofalne posledice. Čemu smo priča že zdaj? Grozljivemu porastu antisemitizma. Judi po vsem svetu se začenjajo bati. Napadi nanje postajajo dnevna novica v Evropi. In to le zato, ker Nemci – in z njimi vsi evropski voditelji, žal – niso uveljavljali evropskih načel, ko je prišlo do Izraela. Benjamin Netanjahu je skrajni politik, njegove vlade so globoko nedemokratične. Že zdavnaj bi Evropa zoper Izrael morala nastopiti s sankcijami, ne nazadnje zaradi odkritega nadlegovanja Palestincev. Sedanja evropska politika je seveda Evropo naredila za tarčo različnih obupanih skrajnežev. Nemudoma se je to zgodilo. Tudi tega niso vedeli? Dvanajst milijonov Palestincev je razseljenih po vsem svetu. Tudi tega niso vedeli? Evropska politika je v današnjem odnosu do pobijanja palestinskih civilistov čisti rasizem. Takšno ravnanje s Palestinci tiho dovoljuje samo zato, ker so Palestinci. A selektivno dovoljeni rasizem ne obstaja. Če nemška družba verjame, da bo s tem ravnanjem preprečila ponovni porast antisemitizma v lastni družbi, to je namreč tisti strah zadaj, je resnica hujša: s tem ga dejansko legitimira.

Vendar to ni najhujša izdaja lastnih vrednot, ki jo je zagrešila evropska politika. Predvsem je izdala približno 40 odstotkov Izraelcev, ki se že leta borijo zoper skrajno večino v lastni državi. Izdala je Izraelce, ki verjamejo v iste vrednote, kot jih deklarativno zagovarja Evropa. Izdala je Izraelce, ki verjamejo v mir, v univerzalnost človekovih pravic (tudi za Palestince), v demokracijo. To so tisti prebivalci Izraela, ki vsak dan protestirajo proti vojni. Ki zahtevajo demokracijo. Ki so že mesece protestirali zoper skorumpiranega premiera in tudi proti njegovi pravosodni reformi.

Z legitimiranjem Netanjahuja in njegove politike evropska politika legitimira tudi vse skrajneže na lastnih tleh – in se na lastnih tleh odpoveduje postulatom, s katerimi se je doslej branila pred skrajneži, od Janše, Orbána do Le Penove. Tem se samo smeji, ko gledajo, kako evropske vrednote, ki so jih doslej omejevale, razpadajo. In spet bo to najbolj udarilo Nemčijo. S svojo podporo Netanjahujevemu ravnanju namreč legitimira skrajno stranko Alternativo za Nemčijo.

Da, to je veleizdaja Evropske unije in njenih vrednot.