Grega Repovž

17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Uvodnik

Uvodnik / Elementarna poštenost

Nobenega dvoma ni, da so kritike vlade upravičene, zlasti ko gre za dejanja na političnem parketu. In lomi ga predvsem premier Robert Golob, ki ne razume, da so pravila v političnem prostoru drugačna kot v podjetjih. Če se močan človek vede arogantno ali oblastno, tega volivci ne prenesejo. Zato tri četrtine Slovencev ne prenese Janeza Janše in njegovih avtoritarnih sodelavcev. No, ni problem le premier. Tudi vlada sama je naredila že veliko napak, njene odločitve so hitropotezne, pogosto popolnoma nepremišljene. Ne samo to: v vladi so pri tem pogosto še trmoglavi kot otroci in morajo naknadno popravljati napake. Pri ugotavljanju odgovornosti so selektivni – zlasti premier. To mu jemlje še dodatno kredibilnost.

Vendar pa vse našteto ne pomeni, da je ta vlada slaba in da ni še nič naredila. Še več: v letu in pol je uvedla že več velikih sprememb kot katerakoli vlada v zadnjih 20 letih, ob vsem tem pa je zagotovila državi relativno politično in močno ekonomsko stabilnost. Tega ji nihče ni pripravljen priznati.

Pojdimo po vrsti. Prav po zaslugi Golobove vlade je Slovenija med državami Evropske unije z najnižjimi cenami energentov, trg energentov je stabilen, podjetij pa ta kriza ni prizadela. Ne samo to: pogled po bližnjih državah (in to zahodnih) nam pokaže, da je vladi kljub močnemu pretresu, ki izhaja iz ukrajinske krize, uspelo ohraniti razmeroma visoko raven gospodarske aktivnosti, kljub močnemu upadanju nemškega trga, na katerega je Slovenija vezana. Čeprav sta uvoz in izvoz padla za več kot 10 odstotkov, je vlada z aktivno politiko dosegla, da ostaja gospodarska rast zadovoljivo visoka – in sicer s pomočmi podjetjem in prebivalstvu v času energetske krize (seveda se danes na to pozablja), državnimi projekti in tudi z javnimi razpisi. Samo lani je gospodarstvu razdelila 513 milijonov evrov, javnih naročil pa je bilo za več kot osem milijard evrov. Čeprav gospodarstveniki besnijo (in so krivični in tudi neodgovorni pri populističnem podžiganju javnega mnenja), dobički in promet podjetij kažejo, da so bile poteze vlade prave. Vlada prav izrazito skrbi za gospodarstvo. Tako je tudi ob avgustovskih poplavah z dodatnimi evropskimi sredstvi in posojili aktivirala oziroma ohranila povpraševanje in delovno aktivnost. Seveda se je na to dobro odzvalo tudi samo gospodarstvo.

Drugo področje je sociala. Golobova vlada je že lani in še aprila letos – to je naredila padla ministrica Sanja Ajanović Hovnik – uredila problem plač v javnem sektorju. Zdaj se pogajajo o novem plačnem sistemu. Pozabilo se je že, da je vlada dosegla dogovor o rasti plač mlajših zdravnikov, izvedla dve uskladitvi za celoten javni sektor, odpravila najhujše krivice – vse to je stalo celoten mandat vlade Janeza Janše, ki se s sindikati sploh ni hotel pogovarjati. Se zdravniki še oglašajo? Ne.

Ne glede na krizne razmere je vlada povišala minimalno plačo, začela usklajevati večino socialnih prejemkov, pokojnine bodo v naslednjih mesecih doživele najvišjo rast doslej (seveda zaradi inflacije). Uvedla je postopen prehod na brezplačno prehrano v šolah. A največji korak je naredila pri dolgotrajni oskrbi, kjer ji je ne glede na razmere uspelo uskladiti in najti finančno pokritje, razdeljeno na prebivalstvo, podjetja in državo. Dvajset let smo čakali na to. To še ni vse. Čeprav je moral prejšnji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan oditi s sklonjeno glavo, je v njegovem času vlada ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem v veliki meri ustavila privatizacijo zdravstva – velikemu kritiku te vlade na področju zdravstva Dušanu Kebru to v času njegovega ministrovanja ni uspelo, niti nikomur za njim. Poleg tega je ta vlada prvič v 30 letih zagnala resen stanovanjski program, prvič se res premika. Smo omenili RTV, ki je zdaj prvič v sodobni Sloveniji brez vpliva politike? Seveda moramo opozoriti tudi na ukrepe po avgustovskih poplavah: naj se prizadetim in opazovalcem zdi, da se stvari počasi premikajo, v Sloveniji še nismo doživeli, da bi se dela tako hitro začela, da bi bilo aktiviranih toliko ljudi in sredstev in da bi vlada le tri mesece (!) po dogodku imela finančno že zaprto konstrukcijo obnove.

Lahko smo torej kritični do vlade, lahko smo kritični do premiera, njegovega govorjenja na pamet, nepremišljenih menjav in hkratne nedotakljivosti nekaterih – vendar pa tej vladi ni mogoče očitati, da ne dela. Dejansko vse reforme, o katerih so govorili, že potekajo. Seveda ne tako, da bi sprejemali bele (modre, zelene …) knjige reform, ampak se spremembe v resnici že uvajajo. Tudi zato je toliko napak – ker spremembe sploh so.

S tem ne želimo reči, da vlade ne bi smeli kritizirati ali da si kritike ne zasluži. A treba je biti elementarno pošten – in uvideti, da lahko ta vlada neverjetno veliko pokaže in da dela velike korake, ki se jih pred tem ni upal nihče narediti. Janša je razdeljeval bone in slušalke in uvajal davčne olajšave za bogate ter jim lajšal poti do še hitrejšega bogatenja.

V podobnem položaju kot Golobova vlada se je znašla po letu in pol tudi Pahorjeva vlada. Ta je prav tako naredila ogromno razvojnih korakov, pa tega ni nihče želel videti. Vsi so se zaletavali v neznosne traparije, ki jih je počel Pahor kot premier.