Komentar / Živalska farma

Heni Erceg

29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Hrvaška

Prvi se je v gluhi noči skozi gozd priplazil do bližnje farme goveda. Dobro, nikjer nikogar, si je mislil, le na kamero pri vhodu ni računal. In ta ga je posnela.

Drugi se je ob zori s terencem, izboljšanim z dodatno opremo, zaradi katere je spominjal na vojaški tank, odpeljal proti nekemu lovišču v gosti megli, prepričan, da je na cesti sam, uboge živali pa že nestrpno čakajo, da jih pobije.

Tretji je navsezgodaj zjutraj, komaj je odprl oči, pograbil mobitel in si začel dopisovati s pajdašem, tako imenovanim novinarjem, koliko denarja iz javnih podjetij naj nameni posameznim medijem za promocijo svoje stranke, koliko od tega precejšnjega zneska pa naj ostane njima. Ob prvi jutranji kavici si je dvojica prešerno mela roke, mediji so tako ali tako za en k…., podkupljivi, zakaj se torej ne bi nekoliko podprla. S približno 50 tisoč evri. Vsak.

Opisi sodijo v še eno hrvaško basen, katere dogajanje je bilo nekako sočasno, lahko pa bi bila tudi kaka druga basen, vse so si namreč do pičice podobne in vse imajo isto temo – grabežljivost, korupcijo, oholost. Oglejmo si najprej drugega, tipa, ki je tistega nedavnega meglenega jutra hitel na lov. V tistem času je opravljal naloge obrambnega ministra, bil je nesposoben, vendar vzvišen, o vojski in obrambi se je učil, ko je delal v turizmu, odkar so ga ustoličili za ministra, pa je nanizal celo vrsto afer od prilastitve ogromnega stanovanja v Zagrebu, do katerega ni imel pravice, do ugodnega posojila za novo hišo tam v domači vasi, kjer, glej ga zlomka, hišo že ima. V glavnem, ko je gospod skozi meglo hitel na vojno nalogo pobijanja divjih svinj, srn in jelenov, je prehiteval tovornjak in ubil voznika, ki mu je pripeljal nasproti, nič krivega in nič dolžnega delavca in očeta dveh majhnih otrok. Njemu, ministru, udarec v tako ali tako prazno bučo ni kaj prida škodil, premier ga je resda zamenjal, a iz bolnišnice se je lepo odpravil domov, ker taka faca menda ne bo šla v zapor. Zdaj po kavarnah poseda s policisti, njegova zgodba, v kateri je nekdo umrl, je že čez štirinajst dni utonila v pozabo, za obrambo države pa bo odslej skrbel neki športni trener s končano srednjo šolo, kajti kot je rekel predsednik vlade in stranke: »Ni pomembna izobrazba, ampak politična usmeritev.« Novi obrambni minister pa ima, tako kot tisti prejšnji, če nič drugega, trdno usmeritev – vsi taki v stranko vstopijo že pri 18 letih, da se ima usmeritev v pobožno poslušnost koruptivni oblasti čas razviti.

Kaj pa tretji tip iz basni … No, ta se je kot prvi svetovalec ministra za gospodarstvo dogovarjal, kako denar javnih podjetij potrošiti v propagandne namene, tako da bodo zadovoljni ne le mediji, ampak tudi njihov oskrbovalec in sam minister, ki je moral vedeti, kaj podpisuje njegov tesni sodelavec, vendar sploh ni utegnil nič reči, ker je tudi njega premier takoj zamenjal. Manj zaradi korupcije, bolj zato, ker je svetovalec prek tako imenovanega novinarja s korupcijskimi skrivnostmi zalagal eno od opozicijskih strank. Tako je odšel 30. minister v vladi HDZ, iz prve garniture je ostala le še ministrica za kulturo, pa tudi ta se komaj še otepa afer zaradi zagotavljanja sredstev priljubljenim, poslušnim medijem. Minister za gospodarstvo je odletel v zelo kratkem času, kakšne so bile njegove sposobnosti, pa med številnimi biseri še najlepše ponazarja slaboumna trditev, da bodo na Hrvaškem odprli inštitut za proizvodnjo cepiva proti raku.

Premier ni prav dolgo tehtal, s kom ali čim naj zapolni izpraznjeni položaj še enega ministra, in je nanj imenoval svojega človeka, po stroki pravnika – ej, pravnika za ministra za gospodarstvo! – kajti »pomembna je politična usmeritev, ne izobrazba«, tipa, katerega pomembnost najbolje izpričuje samopromocija njegovega telesa – povsod se kar tare njegovih fotografij iz telovadnic in s plaž, zelo je zaljubljen vase, nič manj pa v premiera in stranko, ki namerava vladati še kakih milijon let.

K aj pa prvi tip iz basni? Eh, ta je resnično ogledalo HDZ, tip, ki se ponoči priplazi do sosedove farme, kamera pa ga posname pri nenavadnem početju. Kakšnem? Pri zastrupljanju uboge govedi! Se čudite temu, da je večni predsednik HDZ Karlobaga, kraja v bližini Reke, in večletni občinski načelnik šel zastrupljat tekmečevo živino? Ne čudite se. Za čudenje ni razloga. Hotel je samo, da bi sosedu crknila krava, da bi njegova lastna proizvodnja prinašala več dobička, že pred tem pa je bil osumljen, da je požgal neko sirarno itd., itd. Norec? Ne, čisto navaden, tipičen hadezejevec, ki ga je pridobljena moč spravila ob pamet, človek, ki je leta in leta kraljeval v Karlobagu, zaposloval in odpuščal, nazadnje pa skušal zastrupiti tuje krave, a so jih ubožice rešili, saj je delavec na farmi v njihovi krmi opazil nenavadna modra zrnca, kroglice strupa.

Kakšen bi lahko bil konec te basni in kaj povezuje te tri lopove iz različnih hrvaških pokrajin? Predanost, ljudje, predanost! Predanost bogu Sonca, predsedniku stranke kriminalcev, lopovov in pohlevnežev. Vsi trije so bili na visokih položajih, v stranki in institucijah, od lokalnih do državnih. Eden je podkupoval medije in del podkupnine jemal zase, drugi je zastrupljal tujo živino, tretji ubijal na cesti … Kaj pa kazni? Kazni so simbolične, ker »lahko se zgodi komurkoli«, da recimo v megli in nemara pod vplivom alkohola – ne vemo, ker je policija vse pometla pod preprogo – prehiteva in ubije sočloveka, potem pa gre domov namesto v pripor. Ta oholost, ta »kaj mi pa kdo more?«, to je skupna sluz mafijske hobotnice HDZ. Sluz mogočnega polipa, ki se ovija okoli Hrvaške in jo duši.