Komentar / Zeleni (s)prehodi

Vlado Miheljak

24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Dva leva

»No, kar se Palestine tiče, če bo Slovenija priznala v tej majhni skupini držav, Španija, Irska in Malta, Palestino, bo moja stranka verjetno zahtevala interpelacijo, morda celo celotne vlade. To bi bilo popolnoma nesprejemljivo ... To skupino vodi pač španski koruptivni premier.«
— Milan Zver, kandidat stranke, ki ima korupcijo vpisano v svoj politični DNK, očita španskemu premieru koruptivnost, čeprav je Guardia civil potrdila, da ni našla nobenih dokazov ali indicev v zvezi z obtožbami, ki jih je Miguel Bernard, ultradesničarska kreatura iz gibanja Manos Limpias (Čiste roke), uperil proti Sanchezovi ženi Begoñi Gomez.

»Gospod Arčon, zakaj ti pogoji (za priznanje Palestine)? Intelektualci pravijo, da gre tukaj za blef.
 – Glejte, to je še ena diskreditacija našega predsednika. … Jaz moram potrditi, da nedvomno Slovenija igra pomembno vlogo na mednarodnem parketu, da smo majhna država velikih potez, da smo drzni in da smo odgovorni.

Ampak ali bo do tega priznanja dejansko prišlo, gospod Arčon?
Na pot priznanja smo se s sklepom vlade odločili, da gremo. Dnevno, tedensko spremljamo dogajanje in tudi pogoje, ki se seveda lahko tudi spreminjajo ...«
— Matej Arčon iz velike stranke majhnih potez razume kritiko počasnega priznavanja kot poskus diskreditacije premiera

»Zeleni prehod je zelena past, ukrepi, ki so bili sprejeti, so bili veliko preveč ambiciozni in so škodovali evropskemu in slovenskemu gospodarstvu, kmetom in ljudem. Vedno se je treba vprašati, kdo bo plačal to zgodbo. Plačali bodo ljudje.«
— Romana Tomc, kandidatka stranke, ki eksplicitno zanika podnebne spremembe, postavlja finančne obremenitve pred ekološke. (Vsi citati so s soočenj na TVS 16. 5. in 20. 5. 2024)

Če ste bizarni in vam predvolilna soočanja izzovejo naslado, jih je smiselno spremljati. Če pa hočete izvedeti kaj res pomembnega o EU in o razmerju med Slovenijo in Unijo, zgubljate čas. Doslej nam je nacionalna televizija podarila dve oddaji (tematsko Tarčo in prvo soočenje). Dovolj, da si uredimo vtise. Kdo so zmagovalci prvega kroga? Hja, pravzaprav z naskokom voditeljici obeh oddaj (zlasti Tanja Gobec), ki sta profesionalno moderirali diletantske nastope udeleženih. Ko pa iščemo poražence soočanj, je konkurenca huda. A predvsem v soočenjih ne bomo imeli možnosti slišati vseh kandidatov in kandidatk enakovredno, česar smo pri nacionalki že vajeni. Tako so na primer na prvem uradnem soočenju odpadli Vesna ter skupna lista DeSUS in Dobra država. Kar pomeni, da Vladimir Prebilič in Uroš Lipušček kot vodilna kandidata svojih list na nacionalki ne bosta na osrednjih, ampak v marginalnih soočenjih. Kar je dvakrat problematično.

Najprej zato, ker pri teh dveh kandidatih lahko realno pričakujemo, da sta sposobna delati razliko v anemični kampanji (v Tarči je Prebilič to že pokazal), drugič pa zato, ker je v »prvi ligi« stranka, ki je tja potisnjena skozi zadnja vrata. Zato je nadvse problematična elitna pozicija Klemna Grošlja. Grošelj je začel evroposlanski mandat v kvoti liste Marjana Šarca, končal na listi Gibanja Svoboda. O. K. Ampak, kako zdaj upravičiti njegovo vabilo v prvoligaško skupino z liste Zeleni Slovenije, ki po nobenem merilu niso parlamentarna stranka? To ve samo Televizija Slovenija z arbitrarno samovoljo. Poleg tega je udeležba Grošlja (in preostalih odpadnikov GS) za levoliberalno volilno telo, ki ga nagovarja, še dodaten velik izziv, saj je spiritus movens stranke Andrej Čuš. Da, tisti Čuš, ki je bil do izključitve predstavnik najbolj nestrpne frakcije SDS. Svoj čas (2016) ga je revija Reporter takole predstavila: »V Sloveniji ne bi smel ostati niti en migrant, je odločen poslanec Čuš. Je tudi proti gradnji džamije in netransparentnemu financiranju Islamske skupnosti v Sloveniji iz tujine. Opozarja, da smo se leta 1991 osamosvojili od Jugoslavije, žal pa je še vedno veliko Jugoslavije prisotne v Sloveniji, domoljubje na marsikateri šoli učitelji in profesorji prikazujejo kot nekaj spornega…« Res je, da je od te izjave že kar nekaj let in je Čuš medtem menjal barvo ter od očeta podedoval Zelene Slovenije, a človek se v jedru ne spremeni. Pridobi ali (redkeje) izgubi kakšno kilo, prešalta z avta na kolo, z mesnega na sirov burek, s piva na špricer, zamenja RKC za kakšno bolj eksotično sekto … a temeljnih političnih usmeritev in vrednot ne zamenja. Če pomislimo, da za zagonom tega projekta stoji nekdanja elita LDS/Zares s konkretnimi imeni (kar so potrdili tudi sami kandidati, kandidatke), ni jasno, kaj delajo pri/v stranki, okoli katere bi liberalci, levičarji in demokrati nasploh morali s ščipalko na nosu kopati sanitarni jarek, ne pa se z njo pariti. No, očitno je/bo letos zeleni prehod poleg Palestine top tema. Zato se po zeleni problematiki sprehajajo vsi, celo tisti, ki imajo diametralno nasprotna stališča (denimo SDS). A zeleno prebarvani liberalec Grošelj ima še en hud problem. Njegovo stališče do Palestine (priznanje in obsodba genocida) je evropsko in »zavezniško« usklajeno v najslabšem pomenu besede … Res pa je, da nima prav hude konkurence v svoji bivši stranki, ki poskuša v prazni kampanji namesto vsebine prodati ljubek obrazek in puhle floskule.

Nekateri bodo še dobili možnost, da se izkažejo in naredijo presežek v svoji skupini. Denimo Ljudmila Novak v NSi in Milan Brglez v SD. Za slednjega bo to popravni izpit, potem ko ni izkoristil priložnosti na tekmi za predsednika SD, da bi vzpostavil razliko v oceni stanja stranke ter še zlasti v oceni zunanje politike dotedanje predsednice stranke.

Vsekakor bo zanimivo videti, ali se bo na kateri listi uresničilo biblično reklo, da bodo zadnji prvi. Kmalu bo jasno.