Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 24  |  Pamflet

Komentar / Goli Golob

Pred, med in po volitvah

Ob parlamentarnih peripetijah priznavanja Palestine, ko je kazalo, da bo SDS z referendumom reč prestavila za mesec, se je predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič na obstrukcijo odzvala z besedami, da bomo zdaj morali še en mesec gledati posnetke o množičnih žrtvah v Gazi. Teden nazaj je parlament uzakonil priznanje, a iz dneva v dan televizije še naprej prinašajo identične prizore vojnih grozot. Slovensko priznanje je izpuhtelo, v igri je zdaj ameriški predlog za ustavitev spopadov. Postavka, da Slovenija lahko dejavno preobrne potek dogodkov, se je izkazala za iluzijo. In silna vnema, ki je priznavanje postavljala kot prvo bit in tedne mobilizirala množice, je v hipu poniknila. Podobno sta delovali referendumski vprašanji o prosti uporabi konoplje in evtanaziji, ki sta diktirali dnevne pogovore državljanov, da so se opredeljevali za in proti. Referendum ju je potrdil, kdaj in v kakšni dikciji bosta zakona prišla pred poslance, pa živa duša ne ve. Pač, brati je bilo mogoče že lucidni cinični pomislek, kako državni aparat vodi akcije, kako bi zmanjšali alkoholizem in uporabo drog med šoferji, ki povzročata vrsto nesreč in smrtnih izidov, zdaj pa bo ista administracija z zakonom spodbudila razmah marihuane v prometu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 24  |  Pamflet

Ob parlamentarnih peripetijah priznavanja Palestine, ko je kazalo, da bo SDS z referendumom reč prestavila za mesec, se je predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič na obstrukcijo odzvala z besedami, da bomo zdaj morali še en mesec gledati posnetke o množičnih žrtvah v Gazi. Teden nazaj je parlament uzakonil priznanje, a iz dneva v dan televizije še naprej prinašajo identične prizore vojnih grozot. Slovensko priznanje je izpuhtelo, v igri je zdaj ameriški predlog za ustavitev spopadov. Postavka, da Slovenija lahko dejavno preobrne potek dogodkov, se je izkazala za iluzijo. In silna vnema, ki je priznavanje postavljala kot prvo bit in tedne mobilizirala množice, je v hipu poniknila. Podobno sta delovali referendumski vprašanji o prosti uporabi konoplje in evtanaziji, ki sta diktirali dnevne pogovore državljanov, da so se opredeljevali za in proti. Referendum ju je potrdil, kdaj in v kakšni dikciji bosta zakona prišla pred poslance, pa živa duša ne ve. Pač, brati je bilo mogoče že lucidni cinični pomislek, kako državni aparat vodi akcije, kako bi zmanjšali alkoholizem in uporabo drog med šoferji, ki povzročata vrsto nesreč in smrtnih izidov, zdaj pa bo ista administracija z zakonom spodbudila razmah marihuane v prometu.

Edino politično dejanje, ki ima praktične učinke in v katerem so državljani dejansko vplivali na realnost, so bile evropske volitve. Tu je rezultat jasen: opozicija s SDS in NSi je osvojila večino petih poslancev, vladajoča koalicija Svoboda in SD tri, neparlamentarna Vesna pa enega. Še bolj točno - izvoljena sta bila Irena Joveva in Marjan Šarec iz bazena nekdanje stranke LMŠ, politiki, medtem ko izmed obrazov novo nastale Svobode ni bil izbran nihče. Fiasko, totalni poraz Golobovih adutov. Sploh, če pomislimo, kako je bil celo zmagoviti Šarec nesrečnega obraza, mož, ki je kot ex-komedijant v nastopih vedno izustil kakšno domislico, je povedal le nekaj uradniških stavkov. Selitev v Strasbourg med evropske poslance je pač karierni padec glede na ekskluzivni pomen obrambnega ministra.

Stvari se zdijo eklatantno razvidne, toda potem se oglasi premier Golob, ki pove, da so v Sloveniji drugače kot v nekaterih državah Evrope zmagale levosredinske stranke!!? Tudi voditelji Levice so bili tako navdušeni nad dobrimi štirimi odstotki podpore, da niso opazili, da sta jih gladko posekali Vesna in SLS, ki ju še pred meseci volilne ankete sploh niso zaznale. Edino veljak SD Matjaž Han je povedal to, kar so prinesle številke - poraz vladajoče koalicije. A tudi on je molčal o razlogih padca svoje stranke, ki je trepetala, ali dobi enega poslanca ali ne. Decembra so ankete javnega mnenja objavljale, da je SD po priljubljenosti ujela Svobodo, pol leta potem pa je njegova stranka prejela zgolj tretjinsko podporo volivcev v primerjavi z osrednjo vladno stranko. Golob jo je z afero Litijska dobesedno kastriral, ko na njeno zahtevo tedne ni hotel odstaviti pravosodne ministrice iz vrst SD Dominike Švarc Pipan. In tako se je elegantno znebil tekmeca, kar je poudaril v izjavi po volitvah: mi smo še vedno najmočnejši na levi sredini!

Prvi zakon zgodovine slovenskih parlamentarnih volitev je, da v koaliciji pridobiva vladajoča stranka, partnerji pa izgubljajo. Tako je leta 1992 sedanja SDS skoraj izpadla iz parlamenta, ker je bila preveč kooperativni partner vodeče LDS, medtem ko so Zeleni in Demokrati zaradi identične drže izgubili polovico volivcev. Na naslednjih volitvah se je podobno pripetilo SKD (predhodnice sedanje NSi) in ZL (sedanji SD), ki sta sodelovanje v LDS vladi Janeza Drnovška plačali z izgubo polovice volilnih glasov. Še bolj trpko usodo je imela Bajukova NSi, ki je bila zgledni podpornik SDS v mandatu 2004-2008 in je na naslednjih volitvah izpadla iz parlamenta. Ne nazadnje se velja spomniti leta 2022, ko je KUL pretil, da porazi Janševo koalicijo, potem pa so SD, Levica, SAB in LMŠ odstopili prostor, pozornost in govorniški oder Golobu, ki je dosegel sanjsko zmago, od štirih zaveznikov pa sta dva poniknila, druga dva pa sta od skupnih 19 odstotkov iz leta 2018 padla na vsega 11.

Da stranke politično preživijo v vladajoči koaliciji je možno le ob dveh pogojih: da vodja ženerozno deli uspehe z drugimi partnerji in da ti ohranijo vsaj minimalni program, v katerem se jasno razlikujejo od dominantne vladne stranke; v zdajšnji situaciji - da nastopijo vsaj z nekaj agendami, ki so drugačne in v konfliktu s Svobodo. A pod vladavino Goloba se njegovi partnerji v vsem strinjajo, še največ je kak nejevoljni izpad evroposlanca Matjaža Nemca, ki je v enem izmed soočenj izpovedal, da je do priznanja Palestine prišlo tako pozno, ker ga je blokiral premierov kabinet. A tak mikroskopsko majhni duel je irelevanten.

Na levem polu imamo torej popolno dominacijo Roberta Goloba, ki lahko izreče in naredi karkoli, ne da bi koalicijski partnerji skočili v zrak. Še huje je v njegovi stranki, iz katere je degradiral svojega najbolj racionalnega evroposlanca Klemna Grošlja, a nihče ni niti pisnil. In podobno na nacionalni televiziji, kjer so za potrebe volitev ovekovečili njegovo napoved, da bo gradnjo stanovanj podprl z milijardo, ne da bi zastavili vprašanje, od kje iz proračuna jo bo vzel? Ali pa njegov zadnji uspeh, ko je nacionalka zmagovito poročala, da bo Evropska komisija (EK) namenila Sloveniji celo za 20 milijonov več od pričakovanj, torej 428 milijonov. Dejstva, da je EK zavrnila izračunano desetmilijardno škodo, ki jo je naznanila slovenska administracija, pa ne. 400 milijonov je prva evropska komisarka obljubila lani ob obisku, Golobovi so nato škodni zahtevek povečali še za dodatnih 9,5 milijard, komisija pa jim je od tega dodala 20 milijonov. Iztržek je dobra dva promila, ostalo je evropski vrh ocenil za pretirano in nestvarno zahtevo!!!!!!! Sramotni dizaster, ko EK premiera vzame kot škodnega prevaranta, toda mediji iz Andersenove pravljice golega Goloba še vedno slikajo v Cesarjevih novih oblačilih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.