Grega Repovž

21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Uvodnik

Uvodnik / Kaj je bil Anže Logar?

Na večer evropskih volitev, ko je postalo jasno, da je SDS pod vodstvom Janeza Janše ne samo zmagala, ampak povečala število svojih poslancev, je bilo jasno, da je veliki poraženec še nekdo drug poleg levoliberalne vladajoče koalicije: to je namreč poslanec stranke SDS, človek, ki je sicer medlo in mencajoče napovedoval, da se bo postavil kot druga izbira na desnici, Anže Logar.

Zadnja Logarjeva napoved pred volitvami je bila, da bi se rad na prihodnjih volitvah predsednika SDS pomeril z Janšo. Smela napoved je bila izrečena z ravno prav zadržki, da je izpadla medla: napovedi je dodal polstavek, da pričakuje, da bo to naredil v dogovoru z Janšo. Nič presenetljivega ni bilo več v tej medlosti. Tako medli so bili namreč vsi njegovi koraki po predsedniških volitvah, na katerih mu je uspelo priti v drugi krog s sedanjo predsednico Natašo Pirc Musar. Najprej je ustanovil Platformo sodelovanja, a hkrati ostal predsednik sveta SDS. Nato je odstopil po lokalnih volitvah kot predsednik mestnega odbora stranke, a spet ostal poslanec stranke. Nato je Janša od njega izsilil odstop z mesta predsednika sveta stranke, a je Logar spet rekel, da se s stranko ne razhaja. Potem mu je Janša – no, ne le njemu – dal v podpis vdanostno izjavo, ki je skupaj s poslancema Evo Irgl in Dejanom Kalohom ni podpisal, zaradi česar so vsi trije izgubili položaje v državnem zboru, Janša pa jih je posadil v nekakšno oslovsko klop v veliki dvorani državnega zbora. A Logar tudi tokrat ni zmogel reči, da takega ravnanja ne dopušča, spet je bil medel. Sledila je že omenjena medla napoved kandidature za predsednika SDS. Vsak korak je bil ravno prav medel.

Kaj je bila prva stvar, ki jo je naredil Janša po evropskih volitvah? Prejšnjo soboto je – seveda na njegov predlog – stranka spremenila statut, na podlagi katerega je lahko vsak poslanec, ki ni podpisal omenjene vdanostne izjave stranke, iz nje izključen. Seveda so naknadno iz SDS sporočili, da ta določba ni povezana z Logarjem. A vendar je šlo za še eno ponižanje Logarja. Janša ga je še bolj pritisnil ob zid. Pa to sporočilo ni bilo namenjeno le Logarju, temveč tudi vsem, ki so ga podpirali pri ustanavljanju Platforme sodelovanja kot nekakšnega nastavka za ustanovitev konkurenčne stranke Janševi SDS.

Težko je ugotoviti, ali je bila na začetku to skupna ideja – ki je, tako kot se rado zgodi, nato ušla kreatorjem iz rok oziroma je ideja o političnem liderstvu Logarju preveč stopila v glavo, da bi lahko to večni predsednik SDS Janša še prenesel. Morda je Logar res verjel, da bo novo stranko počasi gradil, nato pa jo tik pred volitvami aktiviral, Janša pa bo takrat presenečeno ugotovil, da je Logar zdaj njegov konkurent. Težko je verjeti, da bi bil Logar tako naiven – Janšo in njegovo maščevalnost namreč še predobro pozna, saj je sedel ob njem, ko se je maščeval nad drugimi »izdajalci«. Da, Logar je bil del Janševega stroja dve desetletji. Ob njem, njegov prvi pribočnik, vreden tako globokega zaupanja, da ga je postavil za predsednika glavnega organa stranke med kongresi.

Zgodba se zdaj, tako se zdi, končuje. Žal predobro poznamo podpornike, ki so se nabrali okoli Logarja, z gospodarstveniki vred, da ne bi vedeli, da so razumeli Janševo sporočilo, ki jim je bilo namenjeno: da je igre konec in da pričakuje, da bodo prišli odložit orožje pred pravega gospodarja. Je bila morda vse skupaj kljub vsemu igra, ki je takoj po volitvah preprečila, da bi se na desni oblikoval neki nov pol, nova moč? Velja se spomniti Mateja Tonina in celotne Nove Slovenije, njeni prvaki so govorili in ponavljali, da je Janša nedemokratičen in da desnica po 30 letih potrebuje preskok, odmik od večnega vodje, ki okoli sebe vedno ustvarja politično čistino, kjer torej še plevel težko požene. Pripravljeni so bili sprejeti tudi Logarja samega. A Logar se ni hotel pogovarjati z njimi. V tistem trenutku je bil Janša dejansko šibek, njegovi volivci, ki ga leta 2022 niso volili, pa razočarani. Logar je bil nekakšna možnost, da bi bilo drugače, da bi se desnica izvila iz večnega janšizma. Je šlo za to? Je bila to kljub vsemu igra, ki je preprečila, da bi nastalo nekaj novega? Teh odgovorov zagotovo še nekaj časa ne bomo imeli – vsaj do takrat, ko imajo vsi akterji še kaj izgubiti. A če je bila vse skupaj igra, Janševa, pri kateri je sodeloval tudi Logar, je bila izjemno dobro odigrana. Danes ni več nobene možnosti, da bi pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami na desnici kdorkoli poskušal vzpostaviti konkurenčno stranko janšizmu. Da, ne govorimo o konkurenci SDS, ampak o konkurenci janšizmu.

In za Slovenijo je to velika škoda. Ker ta država ničesar ne potrebuje bolj kot normalne konservativne stranke. S poudarkom na besedi normalne. SDS kot skrajno desna stranka pač to ni. In za to bo za vedno ostalo odprto vprašanje, ali je Logar le blefiral, igral igro, ali pa mu je dejansko vedno znova zmanjkalo poguma. Ker če se je zgodilo zadnje, je to še bolj tragično, saj to pomeni, da je dejanska možnost, da se v Sloveniji kaj res spremeni, nekaj časa res obstajala. Le da Logar za to ni imel dovolj poguma.