Grega Repovž

9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Uvodnik

Uvodnik / Orbán kot mirovnik?

Čudna razprava se vnema v teh dneh v Sloveniji. O Viktorju Orbánu, madžarskem premieru, v Sloveniji vemo več kot v večini drugih evropskih držav, tako je zaradi njegovega dolgoletnega zavezništva z Janezom Janšo ter seveda njegovega medijskega, ekonomskega in tudi političnega vpliva v Sloveniji. Nekaj je neizpodbitno: gre za populista, nedemokrata, človeka, ki preganja manjšine, politika, ki nima nobenih težav pri širjenju sovraštva, ki nadzoruje celoten madžarski medijski prostor ter celotno ekonomijo, ki je omejil delo intelektualcev in kritikov, iz države izrinil vse mednarodne institucije. Svojo politiko gradi na teorijah zarot. Je avtokrat sodobnega časa, zgled Janezu Janši, prijatelj drugih evropskih avtokratov, z Aleksandrom Vučićem in seveda Vladimirjem Putinom vred.

Čeprav je njegov dolgoletni zaveznik in varovanec Janez Janša v Sloveniji z odhodom v opozicijo izgubil politično moč, je Orbán v Sloveniji izjemno močan – in vpliva tudi na politični prostor. Prek družine in madžarskih oligarhov, ki jih je vzpostavil sam po Putinovem sistemu, v Sloveniji obvladuje drugo – če ne celo prvo – banko po velikosti, v dosegu njegove politične moči je druga največja naftna družba v državi, Madžarska ima nesorazmerno moč v Prekmurju, še vedno pa prek pretekle naveze z Janšo obvladuje del medijskega prostora, z lastništvom v skrajno desnih medijih.

Orbán je vse tisto, kar Janši ni uspelo postati – ker se je zoper vzpostavljanje orbanistične avtokracije v času zadnje njegove vlade zoper Janšo povezala celotna civilna družba. In prav ta Orbán je že ves čas, odkar je Rusija napadla Ukrajino, zaveznik Vladimirja Putina, vsa leta vojne preprečuje sankcije zoper Rusijo in pomoč Ukrajini, blokira evropsko pomoč, Natovo pomoč Ukrajini, blokira politične pritiske na Rusijo, večkrat mu je uspelo vsaj začasno onemogočiti denarno, humanitarno pomoč ter mednarodne sankcije zoper Rusijo, Madžarska pa je že ves čas ena izmed držav, ki Rusiji pomaga pri izvozu plina oziroma pri legalizaciji ruskega plina na mednarodnih trgih. Z drugimi besedami: Orbán je nenehno aktivni zaveznik Rusije v vojni zoper Ukrajino, dejansko – čeprav tega ne izreče – podpira tudi njene ozemeljske težnje v Ukrajini. 

Je morda tako tudi zato, ker ima sam ozemeljske težnje in tudi sam sanja o obnovi velike Madžarske? Kakšen zemljevid že visi v njegovi premierski pisarni? Stvari so še hujše, čeprav jih nihče ne izreče: Madžarska se je z Orbánom ponovno znašla tam, kjer je bila pred drugo svetovno vojno: tako kot je bila takrat zavezniška država Nemčije oziroma Hitlerja, je danes zaveznica Putina in Rusije. Da, Rusija je napadla Ukrajino, prisvojiti si želi del njenega ozemlja, to počne z bombami, vojsko, ubijanjem Ukrajincev. Putin sanja o večji Rusiji. Putin prav tako ni demokrat, v Rusiji ni demokracije, opozicijski voditelji umirajo eden za drugim, Rusija zapira opozicijske politike in novinarje, v Rusiji ni svobodnih medijev. Zakaj ponavljamo tako očitne stvari? Ker moramo vse to napisati, da bi hkrati lahko suvereno napisali, da so seveda zahodni politiki, pri tem seveda mislimo predvsem na Evropsko unijo, v zadnjih dveh letih ves čas nespametno zavračali vse pobude za pogajanja s Putinom, niso pritiskali na Kitajsko, naj s svojo ekonomsko močjo nad Rusijo pomaga ustaviti vojno v Ukrajini, niso prisluhnili analitikom, ki so opozarjali, da že zaradi načina bojevanja Ukrajina lahko mir (in ne zmage) doseže le za pogajalsko mizo, da je Rusija vojaško preprosto prevelika, da si dolgotrajne vojne ne bi mogla privoščiti, da ne nazadnje Rusi niso nevedni diplomacije in tudi politike kot take. Da je torej nasprotnik močan in da na dolgi rok ne Ukrajina ne Evropska unija na bojišču ne moreta zmagati. Vse to se danes seveda ve, vidi se, ukrajinska pokopališča so polna svežih grobov. Ukrajini danes ne primanjkuje le denarja in orožja, ampak predvsem vojakov. In vendar to ne pomeni, da ko se Viktor Orbán okliče za mirovnega posrednika, to tudi je. Ne, Orbán ni mirovnik. Ne prepoznati v Orbánovih dejanjih Putina, je preprosto neresno.

Orbán namreč ni »tretja stran«, Orbán ni tisti, ki išče mir, ampak je človek, ki v imenu Putina ponuja zaključek vojne, ko bodo ozemlja, ki jih je osvojila Rusija, priznana kot del Rusije. Ne glede na to, kako zelo si želimo konca vojne, ne glede na to, da se zavedamo, da je vsaka naslednja smrt na rusko-ukrajinskem bojišču nesmiselna. Vsi analitiki danes vedo, da si tudi ob vojaških lovcih, ki jih je v zadnjih tednih dobila od evropskih držav, Ukrajina ne more več na bojišču nazaj priboriti izgubljenih predelov države. Ruska vojska je premočna in tudi premočno utrjena.

Orbán ni mirovnik, čigar pobude bi lahko slavili kot modre in razumne, ampak je zgolj posrednik in zaveznik Vladimirja Putina znotraj Evropske unije, ki se je sam razglasil za mirovnega posrednika. In to je pomembno – namreč stvari poimenovati s pravim imenom. Če namreč rečemo, da je Putin dejansko dal Orbánu nalogo, naj začne mirovna pogajanja, če Orbána vzamemo in sprejmemo kot Putinovega posrednika, njegovega človeka, s tem postavimo stvari tudi v imenu zgodovine in pravičnosti na pravo mesto. 

Je mar kdo pričakoval, da lahko Putin za svojega posrednika izbere drugačnega ali drugega človeka, kot pa nekoga, ki mu zaupa? Seveda ne. Kaj torej vemo zdaj? Da se hoče Putin pogovarjati o končanju vojne. Zakaj? Ker ocenjuje, da je dosegel svoje cilje. Lahko se zdi nepravično, lahko se zdi narobe, a dejstvo je, da te vojne drugače kot s pogajanji ne bo mogoče končati – tako kot nobene druge vojne. In odziv ne more biti zavračanje pogajanj. Zavračanje pogajanj je le še ena Putinova zmaga.

A kot smo zapisali: Orbán zato ni mirovnik. Je pokvarjen in nevaren politik. Je tisti, ki je preprečeval oboroževanje in mednarodno ter evropsko pomoč Ukrajini, je Putinov aktivni sodelavec v tej vojni in mu je že doslej veliko pomagal. In mu pomaga tudi zdaj, ko se hoče Putin pogajati. Je njegov pogajalec.