Komentar / Lov na rdeča vohuna

Vlado Miheljak

9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Dva leva

»Imamo najboljšega kolesarja na svetu, košarkarja, športno plezalko, vrhunske športnike, znanstvenike in umetnike. Zakaj potemtakem ne bi mogli imeti še vrhunske obveščevalno-varnostne agencije in agentov ter strokovnjakov za nacionalno varnost?

(...)

Hočeš nočeš je predsednik Biden priznal, da tudi velika Amerika v teh časih ne more sama, da potrebuje prijatelje, tudi take, kot je Slovenija.

(...)

Mi smo demokracija. Mi težko tekmujemo z diktaturo. Putin res lahko lovi nedolžne ljudi in jih potem razglasi za zločince in potem menja z nami, mi si tega ne moremo privoščiti, mi moramo najti prave vohune.

(…)

Z združenimi močmi in dejavnostmi zavezništva smo oba obsojena državljana Ruske federacije prijeli in s skupnimi napori tudi dosegli in izvedli današnjo izmenjavo.

(…)

Zagotovo pa bo to pomenilo, da bosta dve partnerski službi, še posebej ameriška in nemška, tesneje sodelovali z nami v vseh prizadevanjih … Tako da je to ena raven višjega sodelovanja z vsemi. Pa ne rečem malo, če rečem, da bomo igrali na tem področju v prvi ligi.«
— Izbor prvoligaških zadetkov državnega sekretarja Vojka Volka v zvezi s prijetjem, obsodbo in posojo ruskih vohunov

Ne, ne, če ste patrioti in imate zares radi svojo državo, potem si niste naredili usluge, če ste spremljali ekskluzivne izjave in interpretacije državnega sekretarja Volka v zadnjih dneh. Bil je tako zadovoljen s svojo vlogo in svojo pojavo, da mu je ušlo veliko več, kot bi spretni diplomat smel povedati. Ampak ja, pravi patriot mora biti, prosto po pokojnem ameriškem okoljskem anarhistu in avtorju Edwardu Abbeyju, vedno pripravljen braniti svojo deželo pred lastno vlado. Zato se je vredno soočiti tudi z največjimi bizarnostmi in abotnostmi, ki nam jih v teh dneh prodajajo. No, očitno je Vojko Volk postal prvo govorilo te vlade. Iz njegovih dosedanjih izjav, potrjevanj ali zanikanj posameznih domnev se da rekonstruirati tudi misteriozna zgodba o ruskih vohunih. Vohuna sta bila aretirana, priprta, procesirana in posojena zaveznikom na podlagi namigov in kar neposrednih pobud tujih obveščevalnih služb. Za standarde pravne in demokratične države je nenavadno, da je celoten proces potekal v tajnosti in ne morebiti zaprt za javnost le v posameznih delih. Kako naj bo v interesu javnosti tajni sodni proces?

Na tiskovni konferenci, s katere je večina zgornjih citatov, se je Volk prav nepremišljeno zapletel z najslabšo interpretacijo sodnega procesa: namreč sankcioniranje političnopropagandnega delovanja, zaradi katerega v demokratični državi ne bi smel biti nihče sodno preganjan, mesece zaprt, odtujen od svojih otrok … Novinarska vprašanja so bila, verjetno na podlagi namigov in tudi nekaterih tujih medijskih zapisov, zelo eksplicitna. Denimo: »Ali drži, da sta imela (vohuna, op. a.) zelo pomembno vlogo pri širjenju proruske propagande, da se Slovenija prepozna kot šibki člen Nata in bi želeli nekako šibiti vlogo Nata v Sloveniji?« No, Volkov odgovor je bil sicer posreden, a hkrati dovolj poveden: »... Sojenje je bilo tajno in samo objava sodbe je bila javna, zato o tem, kaj točno sta počela, ne morem govoriti, ampak vse, kar ste našteli, je približno to, kar sta delala.« Torej, da sta širila propagando, agitirala, motivirala, vplivala na javno mnenje? Če je to razlog za 18-mesečni pripor, tajni proces in izgon, potem nismo daleč od Putinove Rusije, ki sankcionira domnevno propagandno dejavnost domačih oporečnikov in tudi tujih novinarjev. Navsezadnje pa tudi Vojko Volk že mesece širi kar najbolj plehko proameriško in pronatovsko propagando – očitno je postal nekakšen Golobov Rupel – in poskuša (sicer precej neuspešno) vplivati na javno mnenje. Pa ga, hvala bogu!, niso aretirali, procesirali, mu tajno sodili in na koncu zamenjali v kakšni vohunski kravji kupčiji.

Vsekakor pa ostaja neodgovorjeno vprašanje – tudi če sta vohuna delovala proti Sloveniji in si prislužila kazen –, na kakšni pravni podlagi ju potem posojamo oziroma odstopamo prijateljem in zaveznikom za njihove kupčije. Bolj ko poslušate tiskovno konferenco – sam sem si jo zavrtel nekajkrat –, bolj je jasno, da naši obveščevalci sploh niso natančno vedeli, zakaj ju morajo aretirati. Pazite, kako prostodušno priznava Volk, da niso poznali motiva za aretacijo: »Vlogo teh vohunov, ki smo ju prijeli, smo razkrivali sproti, ko smo se ukvarjali z njuno zamenjavo in izmenjavo. In bolj ko smo se s tem ukvarjali, bolj je postalo jasno, da sta …vsak dan sta postajala bolj pomembna.« In slovensko neodvisno sodišče jima je, ob omejevanju posameznih pravic obtoženih do obrambe (kar je potrdilo tudi ustavno sodišče!), naložilo točno toliko zapora, kolikor sta sedela v priporu, za slovensko sodno prakso nenavadno ažurno končalo sojenje z izrekom sodbe v čisto zadnjem hipu, da sta »po naključju« še ujela Cijin »zadnji let« za Ankaro. Kakšni sta pravna podlaga in utemeljitev posoje/prodaje kapitalnih vohunskih trofej zaveznikom, tudi nismo izvedeli. In najbrž nikoli ne bomo.

Obsojena sta nedvomno bila vohuna, »ilegalca«, kot so rekli in priznali v Moskvi, a problem nastane, če ne moremo dokazati, da sta delovala proti Republiki Sloveniji. In če že trgovina, mar bi ju, če to sploh dopušča pravni red RS, neposredno prodali Rusom. Denimo, za velik tanker utekočinjenega plina za Artjoma in nafte za Ano Dulcevo … pa za dobro vago še za čeber kaspijskega jesetrovega kaviarja za delovne zajtrke Golobove vlade.

Aretacija in prodaja vohunov nista zgodovinski met, kot ju je pompozno označil Golob, ampak grd zdrs slovenske pravne države, diplomacije, neodvisnega sodstva in v veliki meri tudi neodvisnega novinarstva … zdrs na bananinem olupku. Pač, banana Republika Slovenija.