Komentar / Romi vs. civili

Vlado Miheljak

23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Dva leva

»… veste, pred desetletji se kaj takega ne bi zgodilo, vendar enostavno te človekove pravice in vse te organizacije so tudi temu botrovale, da se danes enostavno ne moremo več pogovarjati kot neka skupnost, ampak Romi in pa Neromi.«
 — Župan Ribnice med vzroki težav z Romi prepozna tudi človekove pravice in aktivizem nevladnih organizacij (Odmevi TVS, 19. 8. 2004)

»Romi imajo že sedaj ogromno pravic, sedaj so na vrsti tudi dolžnosti. Otroke se pošilja v šolo, račune za komunalo in elektriko se plačuje, nasilje mora imeti resne posledice. Brez sprememb zakonodaje se nasilja posameznih romskih skupin ne da ustaviti.«
— Krščanski demokrat, predsednik stranke NSi in evroposlanec Matej Tonin se ukvarja s posledicami, ne z vzroki konfliktov (omrežje X, 12. 8. 2024)

 »Cilj predlaganega zakona je dokončna ureditev statusa romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter zagotavljanje enakosti pred zakonom ne glede na narodnost, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje.«
— Poslanska skupina SNS je leta 2006 vložila v parlamentarno proceduro predlog zakona o dokončni rešitvi romskega vprašanja

»Poslušate radi romsko glasbo?
Niti ne, ampak poslušam jaz na splošno – sem ljubitelj glasbe – ampak zdaj, da bi rekla, da sem strasten ljubitelj romske ali pa ciganske glasbe, kajti romska glasba po navadi, brez zamere, govori in prepeva o ciganih.«
— Poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš (TVS, 7. 5. 2007)

S Romi vs. civiliRomi vs. civilipisanjem o »romski problematiki« nekako nimam sreče. Pred mnogimi leti sem za Dnevnik provokativno napisal, da če hočemo razumeti razlike med prekmurskimi in dolenjskimi Romi, je treba narediti narediti študije razlik med prekmurskimi in dolenjskimi domorodci. Seveda ne kakšne genetske študije, ampak antropološke, sociološke, socialnopsihološke raziskave življenjskih navad, vrednot, verovanj, prepričanj ... Zakaj se Romi v Prekmurju integrirajo in socializirajo, na Dolenskem pač ne? Morda pa je treba socializirati, integrirati, pripraviti na sobivanje ne samo Rome, ampak tudi domorodce? Po objavi so uredništvo zasuli ogorčeni telefonski klici in pisma bralcev.

No, ne gre si zatiskati oči. Položaj je res težek. A odločnejši represivni odziv pomeni ukvarjanje s posledicami, ne z vzroki. Ob nenehnem ugotavljanju, ne le slehernikov, ampak tudi visokih predstavnikov politike, da Romi ne morejo biti zastonj deležni temeljnih dobrin, ki jih drugi plačajo – vode, elektrike, sanitarne ureditve –, je jasno, da še desetletja ne bo rešitve. Kako naj »domorodci« računajo na prijaznost in kooperativnost na primer novih generacij nekdanjih sosedov Strojanov, ki so jim sredi najhujše zime, tri dni pred božičem 2006, porušili njihove, sicer ilegalno zgrajene domove ... in so celo predsednika Drnovška, ki je družini brez strehe nad glavo na božični večer pripeljal dva bivalna kontejnerja, nazijali in pregnali.

Drugič sem imel težave leta 2010, ker sem se zgrožen odzval na Pahorjevo skrajno bizarno domislico, da njegova vlada nekdanjo poslanko Jelinčičeve SNS Barbaro Žgajner Tavš imenuje za v. d. zagovornice načela enakosti. Takrat sem spomnil na njeno nečastno vlogo kot poslanke SNS ter na predlog njene poslanske skupine o zakonu o romski skupnosti z dikcijo, ki je srhljivo spominjala na wanseejsko dokončno rešitev judovskega vprašanja (nem. Endlösung der Judenfrage). Šlo je za predlog zakona, ki prvenstveno ne bi zaščitil Romov, ampak »civile« pred Romi. In me je omenjena za zapisano tožila.

Tretjič pa sem se zapletel pred kratkim, ko sem poskušal »sestram« pojasniti, da je treba včasih kakšni osebi (pa četudi ženski), ki ni sposobna samoomejevanja, določiti meje, ko in če prestopa formalna pooblastila. Pa ne zato, ker je ženska, ampak kljub temu, da je. No, takrat sem v argumentaciji izpeljeval neko domislico oziroma šalo iz časa socializma, ko so formalno Cigane preimenovali v Rome. In šlo je tako, da nekdo vpraša pripadnika skupnosti: »Pa kaj ste torej vi, Cigani ali Romi?« Pa mu vprašani odgovori: »Romi so oni, ki so v partiji, mi smo navadni Cigani.« Ekonomija šale je več kot jasna in lucidna: romizacija Ciganov ni administrativni in represivni ukrep, ampak potrpežljiva socializacija in dolgotrajni proces vzajemne (!) integracije. Tako kot se antisemitizem ne konča, ko Žide začneš imenovati Jude. In povrh vsega je domislica izhajala iz vrst Romov! Pa sem pokasiral, da sem ne samo mizogin, ampak tudi nestrpen do romske skupnosti (!?).

Poleg župana Ribnice kup visokih predstavnikov NSi in SDS izgublja razsodnost in moralnost. Hja, najlažje je jahati na populizmu. Enkrat priseljenci, drugič izbrisani, tretjič migranti, četrtič skupnost LGBT ... in vselej Romi. Kajti razmere, v kakršnih odraščajo in se socializirajo dolenjski Romi, tudi na dolgi rok ne obetajo sprememb na bolje. Prej na slabše. Kriminal in tudi nasilje sta vse bolj prisotna.

A Romi, ki žal premalo hodijo v šolo, se zanašajo na izkustveno učenje. In župan Ribnice jim žuga, da morajo pravila veljati za vse občane in občanke. Matej Tonin tudi. Spoštovanje zakonskih obveznosti, torej? Vsekakor. No, tudi poslanec SDS Marinič, na primer, svoj čas ni vedel, da se na izpitih ne sme goljufati, niti da jih ne sme kdo drug opravljati namesto tebe. Še več, tri leta ni plačeval položnic stroškov poslanskega stanovanja. Zakaj? Ker, kot je pojasnil, »položnic upravljalca v življenju še nisem videl, pa imam tri ključe, a nobeden ne odpira nabiralnika«. Res smola. Njegov predsednik JJ pa sodne pošte sploh ne prevzema, ignorira naroke, s sistematičnim zavlačevanjem dosega zastaranje procesov. In nekdanji poslanec DeSUS Simonovič je na primer črnograditelj na zaščitenem kmetijskem zemljišču. Koliko poslancev so doslej zalotili pri vožnji pod vplivom alkohola in drugih prekrških? ...

Kdo naj bo neukim Romom za zgled, če ne predstavniki ljudstva?