30. 8. 2024 | Mladina 35 | Dva leva

Komentar / Vzporedne realnosti slovenske diplomacije

(»Ko boš prišla na Bled, bo vse po starem spet …«)

»Ko bomo enkrat na skupnem imenovalcu in ko si bodo Romi res želeli integracije, ko se bodo želeli izobraževati, delati in spoštovati zakonodajo, potem voda in urejenost naselij ne bosta več težava. Dokler ne bo sprememb z njihove strani, pa naj pozabijo na kakršnekoli vnaprej dane bombončke.«
— Ribniški župan ustavne pravice reducira na bombončke

»Blejski strateški forum, kot že uveljavljena mednarodna konferenca in podaljšana roka mehke moči slovenske diplomacije, v globalni prostor vnaša dodatno platformo za poslušati, slišati in razumeti drug drugega. Letošnji forum ima še posebej veliko odgovornost, saj Slovenija sedi ob boku največjim svetovnim velesilam. Pod naslovom ‘Svet vzporednih realnosti’ se bo 19. Blejski strateški forum osredotočil na sodelovanje v skupno dobro, s posluhom in razumevanjem onkraj lastnih stališč.«
— Zunanja ministrica Tanja Fajon o letošnjem Blejskem strateškem forumu

»Na letošnji Blejski strateški forum ste povabili Tzipi Livni, ki je bila poleg drugih ministrskih funkcij med letoma 2006 in 2009 izraelska zunanja ministrica ter podpredsednica izraelske vlade. Decembra 2008 in januarja 2009, med vojaškim napadom Cast Lead na Gazo, je bila tudi članica izraelskega vojnega kabineta. Izraelska vojska je v dvaindvajsetih dneh, kolikor so napadi Cast Leada trajali, ubila vsaj 1166 prebivalk in prebivalcev Gaze ter uničila domove več kot 100.000 ljudi.«
— Iz javne protestne izjave Gibanja za pravice Palestincev in Solidarnostnega odbora za svobodno Palestino

Ko je ribniški župan pred dnevi izjavil, da se ekscesi in konflikti med Romi in preostalim lokalnim prebivalstvom pred desetletji ne bi mogli dogajati, smo si rekli, da najbrž res ne. Je pa tudi kar sam razkril, v čem je danes problem: »... enostavno te človekove pravice in vse te organizacije ... « so krive. Torej ima »pregreta« občina Ribnica župana, ki vidi temeljni postulat demokratične družbe in države – torej človekove pravice – kot breme, kot nadlogo. Morda se je tista izjava o bremenu človekovih pravic komu zdela zgolj kot zdrs, kot ne preveč dovolj premišljena floskula. No, ponavljajoči se in še bolj zaostreni nastopi kažejo, da ni šlo za zdrs, ampak za perfidno temeljno stališče. Posameznim skupinam prebivalstva oporeka ustavne pravice in pred njih postavlja zidove. K sreči za zdaj zgolj na simbolni ravni. A poznamo tudi čisto konkretne zidove. Pred leti je izbruhnila afera, ko so v drugem največjem slovaškem mestu Košice začeli postavljati zid, ki bi ločeval večinsko prebivalstvo in romsko manjšino. Takrat je to izzvalo upravičeno zgražanje in nasprotovanje evropske komisije. A v zgražanju je bilo tudi veliko sprenevedanja, saj je bil v resnici

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.