Komentar / Vzporedne realnosti slovenske diplomacije

Vlado Miheljak

30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Dva leva

»Ko bomo enkrat na skupnem imenovalcu in ko si bodo Romi res želeli integracije, ko se bodo želeli izobraževati, delati in spoštovati zakonodajo, potem voda in urejenost naselij ne bosta več težava. Dokler ne bo sprememb z njihove strani, pa naj pozabijo na kakršnekoli vnaprej dane bombončke.«
— Ribniški župan ustavne pravice reducira na bombončke

»Blejski strateški forum, kot že uveljavljena mednarodna konferenca in podaljšana roka mehke moči slovenske diplomacije, v globalni prostor vnaša dodatno platformo za poslušati, slišati in razumeti drug drugega. Letošnji forum ima še posebej veliko odgovornost, saj Slovenija sedi ob boku največjim svetovnim velesilam. Pod naslovom ‘Svet vzporednih realnosti’ se bo 19. Blejski strateški forum osredotočil na sodelovanje v skupno dobro, s posluhom in razumevanjem onkraj lastnih stališč.«
 — Zunanja ministrica Tanja Fajon o letošnjem Blejskem strateškem forumu

»Na letošnji Blejski strateški forum ste povabili Tzipi Livni, ki je bila poleg drugih ministrskih funkcij med letoma 2006 in 2009 izraelska zunanja ministrica ter podpredsednica izraelske vlade. Decembra 2008 in januarja 2009, med vojaškim napadom Cast Lead na Gazo, je bila tudi članica izraelskega vojnega kabineta. Izraelska vojska je v dvaindvajsetih dneh, kolikor so napadi Cast Leada trajali, ubila vsaj 1166 prebivalk in prebivalcev Gaze ter uničila domove več kot 100.000 ljudi.«
 — Iz javne protestne izjave Gibanja za pravice Palestincev in Solidarnostnega odbora za svobodno Palestino

Ko je ribniški župan pred dnevi izjavil, da se ekscesi in konflikti med Romi in preostalim lokalnim prebivalstvom pred desetletji ne bi mogli dogajati, smo si rekli, da najbrž res ne. Je pa tudi kar sam razkril, v čem je danes problem: »... enostavno te človekove pravice in vse te organizacije ... « so krive. Torej ima »pregreta« občina Ribnica župana, ki vidi temeljni postulat demokratične družbe in države – torej človekove pravice – kot breme, kot nadlogo. Morda se je tista izjava o bremenu človekovih pravic komu zdela zgolj kot zdrs, kot ne preveč dovolj premišljena floskula. No, ponavljajoči se in še bolj zaostreni nastopi kažejo, da ni šlo za zdrs, ampak za perfidno temeljno stališče. Posameznim skupinam prebivalstva oporeka ustavne pravice in pred njih postavlja zidove. K sreči za zdaj zgolj na simbolni ravni. A poznamo tudi čisto konkretne zidove. Pred leti je izbruhnila afera, ko so v drugem največjem slovaškem mestu Košice začeli postavljati zid, ki bi ločeval večinsko prebivalstvo in romsko manjšino. Takrat je to izzvalo upravičeno zgražanje in nasprotovanje evropske komisije. A v zgražanju je bilo tudi veliko sprenevedanja, saj je bil v resnici

ta razvpiti zid na Slovaškem, ki je v Košicah ločeval Rome od »civilov«, že štirinajsti po vrsti. Ni torej bil eksces, ampak utrjena praksa. No, slovensko zgražanje ob novici pa je tudi bilo licemerno, kajti že nekaj let pred Košicami je v Prekmurju, kjer se radi ponašamo z vzorno in vzorčno urejenimi razmerji med Romi in Neromi, bolj pritajeno nastal zid. Namreč, v Beltincih so romsko naselje pred širitvijo in nelepim pogledom »zavarovali« z dva metra visokim zidom!

A če so različna telesa evropske komisije vsaj delno sankcionirala takšne prakse v državah članicah Unije, pa se v Palestini dogaja ne le getoiziranje (Gaza je največji open air zapor na svetu!), ampak tudi neprikrit genocid. Ki ga blagoslavljajo ne samo velike evropske igralke Nemčija, Francija, Velika Britanija, ampak tudi evropska komisija. Ursula von der Leyen daje genocidni politiki Izraela kar najbolj eksplicitno in večkrat ponovljeno legitimiteto in se nenehno zapleta v dvojna merila pri obravnavi zločinov v Ukrajini in Gazi. In ta ščuvaška predsednica komisije bo čez nekaj dni imenitna gostja Blejskega strateškega foruma, kjer bodo iskali rešitve za probleme sveta tisti, ki so del problema tega istega sveta.

A še huje je. Gostja bo tudi razvpita nekdanja zunanja ministrica Izraela Cipi Livni, ki jo »krasijo« skrajno ekscesne izjave in celo hipoteka vojnih zločinov. Med drugim je leta 2009 cinično izjavila, da je izraelska vojska v Gazi res ravnala huligansko, a da je to od nje tudi zahtevala. Pač, Izrael je država, »ki podivja, ko nekdo strelja na njene državljane – in to je dobro«. Zaradi njene domnevne vloge v pokolih v Gazi 2008/2009 so jo najprej hoteli aretirati in zaslišati v Londonu, kasneje, leta 2017, pa v Belgiji in tudi v Švici. Zaradi česar je napovedane obiske preklicala. Naše zunanje ministrstvo, ki skupaj s Tanjo Fajon izgublja še zadnjo sled dostojanstva in kredibilnosti, jo bo namesto tožilstva, ki bi bilo najprimernejši gostitelj, sprejelo kot kar najbolj zaželeno udeleženko foruma, saj je, kot sporoča MZZ »... ključno, da slišimo in razumemo poglede vseh strani, vključno z izraelsko, saj lahko le tako prispevamo k iskanju trajnih rešitev in krepitvi mirovnega procesa«. A res? Potem pa naj povabijo še predstavnika Hamasa, na panel o Ukrajini pa filozofa in Putinovega masterminda Dugina, da bo razložil koncepte evrazijskega imperializma. In, navsezadnje, naj Cipi razložijo, da so tudi v času holokavsta imeli Judje in nacisti različne poglede in resnice in je prav, da se prisluhne obojim ...

Na pročelju vladne palače že vse od priznanja visi palestinska zastava. Če je v času blejskega foruma zaradi izraelske gostje ne bodo sneli in skrili, predlagam, da jo zaradi moralno-higienskih razlogov vsaj spustijo na pol droga.