Komentar / Za denar gre, butec!

Vlado Miheljak

11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Dva leva

»Najpomembneje je, da smo v tej državi povečali obrambne izdatke.«
— Borut Sajovic, (takrat še) kandidat za obrambnega ministra, sicer pa donedavni poslanec in vodja poslanske skupine Gibanja Svobode (Večer, 3. 10. 2024)

»Moramo se zavedati, da bo JEK 2 desetkrat ali 20-krat dražja naložba, kot je bil TEŠ 6.«
— Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda in strokovnjak za jedrsko varnost

»Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?«
— Predlog referendumskega vprašanja že v izhodišču definira projekt JEK 2 kot nateg

»To je bila od nekdaj naša vloga, kakor pes čuvaj smo varovali demokracijo. Vedno smo opazovali, kdo in kako vlada. Delovali smo v interesu javnosti … Zlato pravilo je, da je treba vedno slediti denarju. Pot denarja je pot interesov.«
 — Preiskovalni novinar Sigfrido Ranucci, avtor oddaje Report na RAI (Tednik TVS, 7. 10. 2024)

V politiki niso vsi enakih nazorov. A politične barve pogosto zvodenijo, ko se interesi prekrijejo. In neredko iztečejo v mošnjičke. Tako danes vemo, da sta (vsaj) stranki SDS in SD z roko v roki gradili gromozansko finančno luknjo, ki sliši na ime TEŠ 6. A na vidiku so nove sprege, na čelo katerih se tokrat postavlja Svoboda. Da je res hudo, je na seji odbora za infrastrukturo demonstriral Miroslav Gregorič (poslanec Svobode!), ki je med drugim znan po pokončni in avtonomni drži, ko je bil (2002/03) vodja misije OZN v Iraku, ki je iskala orožje za množično uničenje, in se ni uklonil zavezniškemu pritisku, medtem ko so drugi potisnili glave globoko v iraški pesek. Na seji je opozoril na jedrski lobi in neposredno s prstom pokazal na strankarsko kolegico.

No, zadeva ni niti gostilniški niti zgolj znotrajstrankarski prepir, ampak resno opozorilo o spregi Svobode, SDS, NSi, SD. (Proti pobudi so le v Levici, podpis sta pozneje umaknila poslanec Svobode Miroslav Gregorič in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.) In ker že na začetku izginja transparentnost postopkov, vse kaže, da sploh ni več vprašanje, ali imamo na mizi novi TEŠ 6, ampak le še, kolikokratnik izvirnega korupcijskega natega je na vidiku. Ali so argumenti in protiargumenti jedrskega reševanja energetske prihodnosti prepričljivi ali ne, ta trenutek niti ni ključno. Kajti oblikovala se je koalicija slabih namenov skoraj celotnega političnega razreda, ki že v izhodišču zavaja javnost z žaljivo, diletantsko in sugestibilno obliko referendumskega vprašanja. Vsak poslanec in politik Svobode, SD, SDS in NSi, ki se s tako obliko vprašanja strinja ali o njej molči, že v izhodišču prevzema nase soodgovornost in sokrivdo. In je vreden vsega prezira.

Razlog slepega sledenja abstraktnemu hiperinteresu tiči, kot smo včasih rekli, v partijnosti. Pač, slepi in disciplinirani predanosti, privrženosti zunanjim določilom lastne politične formacije. Ki je splošna bolezen političnega povzpetništva. Ko v teh dneh gledamo medijske nastope raznih mladeničev in mladenk iz vodilne stranke, lahko samo vzdihnemo: »Ojoj, tako mladi, pa že Svobodni.« No, mladost ni edini razlog za partijno zasvojenost. Borut Sajovic ima kilometrino. Ni od včeraj. A je na in ob zaslišanju za ministra za obrambo v dnevu, dveh nakvasil toliko neumnosti in abotnosti, da je tudi za dolgoletno politično kariero preveč. Si predstavljate? Politik liberalnodemokratskega pedigreja in poslanec Svobode (po poročanju Večera) na zaslišanju butne: »Obramba – služenje domovini je nekaj svetega. To zavedanje moramo širiti skupaj z domoljubjem med tiste v vrtcih in osnovnih šolah in potem bomo zagotovo strukture [vojaške, op. a.] popolnili.« Kako? Kje? V vrtcih? V osnovnih šolah? V Severni Koreji? To je še za Janševe vojščake prehuda doza domoljubne droge. Ali denimo njegova izjava v Odmevih TVS (3. 10. 2024), zakaj pomoč Ukrajini: »V Ukrajini trpijo in umirajo naši bratje in sestre ...« Rusi pa so kaj? Mongolske poganske horde, ki jezdijo proti mejam katoliške Evrope, ki jo Ukrajina brani? Nekdo, ki bi leta 2024 rad postal (pravzaprav je medtem že postal) obrambni minister Republike Slovenije, geostrateška in vojaška zavezništva definira po gentilnih obrazcih!? Očitno je izgubil razsodnost. Se bo kdo iz levoliberalnega bloka vendarle odzval ali se bodo vsi potuhnili?

Nima smisla preveč psihologizirati, a partijnost očitno zamegli razum in avtonomijo razmišljanja. In je časovno in ideološko univerzalna. Ni torej od včeraj. Ker je že več kot 21 let od referenduma o Natu in leto manj od formalnega vstopa v zvezo, je morda kdo pozabil, da slepa partijnost že takrat ni bila samo značilnost ideološko nasičenih strank, ampak tudi takšnih, ki naj bi se samoprepoznavale kot libertine, z visoko stopnjo individualizma in avtonomije v razmišljanju članov. Predlagam, da si vzamete čas in v stari Mladini (8. 8. 2002) preberete besedilo »Ali ste za vključitev Slovenije v Nato?« (https://www.mladina.si/59418/ali-ste-za-vkljucitev-slovenije-v-nato). V sestavku so izjave cvetobera takratne LDS. Res vredno branja. Je zabavno in hkrati bridko. Pa ne zaradi tistih, ki so bili kategorično za, in tistih redkih (Toneta Anderliča, Bogomirja Kovača), ki so bili jasno proti, ampak glavnine, ki bi bila za, ker pač stranka to pričakuje, a računajoč, da se to ne bo prepoznalo. Naš dobri prijatelj, sicer pa še boljši liberalni demokrat, je zadrego teoretsko nadgradil v kasneje ponarodelo liberalno krilatico, da mu je glede vstopa »aktivno vseeno«.

Na referendumu o Natu sta se tako na koncu oblikovali dve glasovalni možnosti: biti Za vstop ali pa biti Za vstop. In tudi glede JEK 2 nas zdaj očitno pripravljajo na svobodno izbiro med Za in Za.