Komentar / Predvolilna gonja

Heni Erceg

27. 12. 2024  |  Mladina 52  |  Hrvaška

Ko je pred leti nehal izhajati tednik Feral Tribune, so vampirji veselo zaplesali nad mrličem, ki se ni mogel več braniti; klevete, napadi, najrazličnejše laži, zbrane iz »relevantnih« virov, torej od obveščevalnih služb in iz vohunskega podzemlja, so se znašli v fasciklih »uglednih« novinarjev in književnikov in ti so takrat kar tekmovali, kdo bo močneje pljunil na osovraženega pokojnika. Ni bilo lahko, sama, recimo, še danes čutim zoprne posledice te obsežne gonje, v resnici pa je bilo to ultimativno sporočilo, da živimo v državi gadov, oportunistov in plačancev.

Potem je Hrvaška postala članica Evropske unije in prepričani smo bili, da tajne službe in ovaduhi vseh vrst, z eno besedo mafija, ne bodo več vsakdanji pojav na političnem, medijskem in pravosodnem področju. Seveda smo se motili! Kajti vse je enako kot prej. Ali še slabše; špiclji in različni sumljivi tipi so še vedno podaljšana roka oblasti, bolje rečeno neločljivi del HDZ, tudi zdaj so tarča opozicijski voditelji, še posebej ženske, še zlasti, ker se bližajo predsedniške volitve. Dogajanje, povezano z njimi, obvladuje dosedanji predsednik države, kandidat HDZ pa je neznosen model, ki trdi, da se »bori proti korupciji«, čeprav je svojčas pohopsal stanovanje v Splitu, zdaj pa državna sredstva redno krade za svojo zasebno polikliniko.

Torej, soproga Mileta Kekina, znanega frontmena skupine Hladno pivo, ki je članica stranke Možemo!, vladajoče stranke v Zagrebu, kandidira za predsednico Republike Hrvaške. Ivana Kekin je doktorica znanosti, bojevita je in brez dlake na jeziku in nikakor ni pogodu konservativnemu premieru; ta si idealno ženico predstavlja kot tisto, ki skrbi za otroke in samozatajevalno živi v senci svojega velikega moža. No, ker so predsedniške volitve za HDZ že vnaprej izgubljene, se je morala stranka osredotočiti na tiste veliko pomembnejše – volitve v Zagrebu, mestu, kjer se pretaka največ denarja in ima nenasitno pohlepna HDZ v njem največje interese, a ga nikakor ne more osvojiti. Zato je morala kompromitirati predsednico stranke Možemo! Ivano Kekin in pri tem ni izbirala sredstev. Tako so tovariši na oblasti naročili uslugico pri pajdašu iz podzemlja, nekdanjem vodji nevarne kriminalne združbe iz Zagreba. Poklical naj bi Mileta Kekina, se mu lažno predstavil in ga povabil na kavo, da bi se pogovorila »o nekem poslu«. Kekin je šel na kavo, ugotovil, kdo ga je v resnici poklical, to takoj javno objavil, vendar je bil namen že dosežen in gonja proti njegovi soprogi se je lahko začela. Obtožba: druženje z mafijo!

Oholi šef kartela HDZ ni skrival navdušenja, cinizem pa je prignal do vrhunca s trditvijo, da se oni ne družijo z mafijo, čeprav je od aretacije njegovega ministra za zdravje, ki je neposredno iz rok znanega kriminalca prejemal zajetne vsote, minilo komaj mesec dni. Ena kava, do katere je vodila prevara, je, tako je vsaj prepričan premier, ki sekundira svojemu butastemu kandidatu, zasenčila sleherno grozljivo afero njegove vlade in zloglasni rop vsega, kar njegovi ekipi pride pod roke. No, v resnici je bilo to nekoliko premalo, da bi lahko oblatili Ivano Kekin, njeno družino in stranko Možemo!, zato je neki grintavi desničarski ovaduh in kokainski odvisnik ter tako imenovani novinar »odkril«, da sta Ivana in Mile Kekin po ugodni ceni, tako rekoč zastonj, dobila zemljišče v Istri in na njem zgradila hišo. Glej čudo, ni minilo niti 24 ur in državni tožilec – tisti, ki ga je HDZ nedavno kljub dokazom, da se giblje v kriminalnem okolju, in nasprotovanju opozicije ustoličila na najvišji pravosodni položaj – je že začel preiskavo – sredi predvolilne kampanje. Predmet preiskave so ugodnosti, ki jih je bila družina Kekin deležna pri nakupu parcele, velike 300 kvadratnih metrov. Ha, kakšna hitrost in pravosodna odgovornost, ne bi si mogli želeti boljšega tožilca. Potem so iz Istre novinarjem dostavili dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je bil nakup te male parcele popolnoma zakonit in res, cena je bila nizka, to pa zato, ker parcela meji na tri druge in je brez vsakršne infrastrukture, zaradi česar jo je občina prodala na javni dražbi.

In kaj bomo zdaj? Bo »neodvisni« državni tožilec zaradi vznemirjanja javnosti in lažnih trditev po službeni dolžnosti preganjal tistega malega ovaduha in kokainskega odvisnika? Seveda ne, saj sodita v isto druščino z enakimi dvomljivimi vrednotami, za katero je blatenje kot zrak, ki ga diha, in katere člani kakor stekli psi napadajo vse, kar ne diha desničarsko, hadezejevsko, mafijsko.

In četudi padre HDZ in vlade ter »lastnik« Hrvaške proslavlja zaradi domnevne skorumpiranosti kandidatke stranke Možemo!, ga pravzaprav spravlja ob pamet to, da se bo stranki kriminalcev spet izmaknila funkcija predsednika države, s katero bi si, če bi si jo zagotovila, podredila še zadnjo institucijo v državi. Vse to povezovanje z ljudmi z dna podzemlja, katerih večji del je dobil položaje v njegovi vladi, je le uvod v uničenje stranke Možemo! pred bližajočimi se volitvami v Zagrebu.

Po drugi stani je za promocijo vohunskega podzemlja brez dvoma zaslužen tudi predsednik države Milanović, ki je pravkar z neko pločevino za zasluge v vojni odlikoval človeka, ki je vojno komaj povohal, je pa bil v devetdesetih letih vodilni v tajnih službah in je ukazal prisluškovanje in sledenje neodvisnim novinarjem in intelektualcem, nasprotnikom Tuđmanovega avtokratskega režima. Od tod tudi njegovo predvolilno geslo Predsednika za predsednika!, ki ga je nekoč davno uporabil že začetnik vsega državotvornega zla Franjo Tuđman. Zato je prav očaranost s hudodelci resnično prekletstvo Hrvaške.