Komentar / EUroboros

Vlado Miheljak

10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Dva leva

»Empatija do tistih, ki trpijo, je tako majhna, da moramo skušati ljudem dopovedati, da bo nekega dne zavladal mir, ta mir pa je treba zgraditi in ga gojiti. To smo storili v Barceloni. To smo storili v Bruslju. To bomo storili še enkrat. Uvrstimo mir na dnevni red vsakič, ko imamo priložnost.«
— Patetična izjava Josepa Borrella, visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, prav na dan (18. 11. 2024), ko je Svet za zunanje zadeve EU ignoriral poročilo o vojnih zločinih in zavrnil sklep o prekinitvi prodaje orožja Izraelu (vir: https://www.consilium. europa.eu/sl/meetings/fac/2024/11/18/)

»Tako je bilo včeraj, tako je danes in tako bo jutri.«
— Christian Stocker, predsednik ÖVP, o nikakršni možnosti koalicije z FPÖ takoj po avstrijskih parlamentarnih volitvah septembra lani

»Če bomo povabljeni na pogajanja, bomo povabilo FPÖ sprejeli.«
— Christian Stocker, predsednik ÖVP, je takoj po dokončnem razpadu koalicije s SPÖ nakazal, da po jutri vselej pride še pojutrišnjem (Obe izjavi v Odmevih TVS, 7. 1. 2025)

»Gorbačovov zunanji minister, Eduard Ševardnadze je opozarjal Nemce, da bi se ob razpadu Sovjetske zveze nekoč v Rusiji lahko pojavil fašistični voditelj, ki bi od Ukrajine zahteval vrnitev Krima.«
 — Zadnji sovjetski zunanji minister je vizionarsko napovedal mogoči zaplet po forsiranem razpadu imperija (Der Spiegel, št. 18, 30. 4. 2022, str. 28–30)

Evropa se je ujela za lasten rep. Je kot mitska kača uroboros, ki žre lastno telo, se samouničuje, da bi preživela, se regenerirala in reinkarnirala. Ne vem, morda je to motiv avtodestruktivne dejavnosti. A reinkarnacija ne obnovi forme in vsebine, ampak ju transformira v novo. Včasih v diametralno nasprotno. In to, kar je na vidiku, kar se koti, je negacija zveze, s katero smo se samoočarali, v katero smo projicirali naivno iluzijo. No, iluzija je kar dolgo držala. Sedaj pa smo prišli v kritično točko, ko ni poti nazaj. In tudi naprej ne. Evropa, združena Evropa, ne ve, kaj početi sama s seboj. Najprej je zanikala probleme, tiščala glavo v pesek, da bi se obranila pred populizmom, avtoritarnostjo, nedemokratičnimi vzgibi, sedaj je ubrala obratno metodo in taktiko: sama se oprijema populizma, avtoritarnih vzgibov, antidemokratičnih postopkov, da bi se ubranila pred antidemokrati, avtokrati, populisti. Ne zna oblikovati demokratičnih rešitev za realne probleme, a ko ljudje izvolijo populiste, ki ponujajo lahkotne rešitve, poskuša tudi z neupoštevanjem ali nepriznavanjem volilnih izidov poseči v dogajanje. Značilen primer je Francija v prvem primeru, Gruzija in Romunija v drugem …

EU je postala popolnoma frigidna zveza, ki še proste prodaje petard ni zmožna preprečiti, kaj šele, da bi bila zmožna in voljna enoznačno in enotno obsoditi največji genocid in masaker po drugi svetovni vojni (Gaza) ter onemogočiti prodajo orožja Izraelu, ki ta genocid izvaja. Tudi sicer goji Evropska unija različne kriterije za »naše« in »vaše« (Netanjahu vs. Putin, Izrael vs. Rusija ...). In še huje, s ponovno izvolitvijo in podporo Ursuli von der Leyen, ki eksplicitno in dosledno podpira politiko Izraela, za predsednico evropske komisije, prevzema evropski parlament polno odgovornost za zločinsko, genocidno dejavnost na Bližnjem vzhodu.

V večdesetletni bipolarni razpetosti, temelječi na ravnovesju moči in strahu, je Evropska unija, čeprav v tesnem zavezništvu z Ameriko, dolgo pomenila nekakšno tretjo pot. In veliki igralci EU so imeli nepisano, čeprav pogosto izrečeno pravilo, da se z ekstremnimi desnimi strankami ne pari. Izvirni greh je bil storjen, ko so začele »sredinske« stranke po Evropi vabiti v vladne koalicije ekstremne stranke in politike, da so »poštukale« koalicijske kvote. In samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo izvirni greh nadgradil. Prav v teh dneh si je ekstremna desna stranka FPÖ v Avstriji izborila mandatarski položaj s pomočjo stranke ustavnega loka (ÖVP). Kar je velik preskok. Sadež zla je zaužit in samo vprašanje časa je, kdaj se bo podobno zgodilo drugod. Denimo v Nemčiji. Kajti zaveza sanitarnega kordona je dokončno razpadla in križanje vrst ekstremnega in ustavnega loka že koti koalicijske spake, ki so reinkarnacija stare EU v neko novo Evropo. Novo, kajpak v smislu zgodovinske Goebbelsove sintagme. Eno izkušnjo take nove Evrope, ki smo jo zgodovinsko doživeli, smo z velikimi žrtvami preživeli. A Evropa ni samo nekonsistentna, je tudi popolnoma indolentna, nezmožna obrambe lastnih interesov. Celo tistim, ki ji strežejo po življenju, se udinja. Musk je veliko več kot le Trumpov dvorni norček. Je tudi dvorni preizkuševalec prigrizkov in okusov. Dejansko testira točke šibkosti EU in sveta. In Robert Golob je pokazal ne le, da je šibek, politično neveden, ampak tudi, da je poceni. Prek portala Svobode je ob zadnjem sporadičnem in posiljenem srečanju v Parizu neizmerno hvalil ne le Trumpa, ampak celo Muska. Kako že? Pod skupinske portrete in kratke posnetke Goloba (in Tine Gaber) z Muskom in Trumpom so v stranki Svoboda, v plačanih objavah (!), pripisovali serijo neokusnih in za državo ponižujočih sloganov. Kot na primer »Od Slovenije do Amerike za boljši svet«. S kom? S Trumpom? Z Muskom? Kje? Na Grenlandiji? V Panami? V Kanadi?

Zaupate nekomu, ki za en klavrn fototermin proda lastna načela? Tak politik bo, preden se boste zbudili in zavedali, prodal tudi vas.