Komentar / Po vlakih še leti brez voznega reda?

Vlado Miheljak

17. 1. 2025  |  Mladina 3  |  Dva leva

»Skrajno desna Alternativa za Nemčijo je po mestu Karlsruhe razposlala volilne letake, oblikovane kot letalske vozovnice za deportacijo priseljencev, je danes za nemško tiskovno agencijo DPA potrdil lokalni predstavnik stranke. Ne letakih oz. ’letalskih vozovnicah’ je kot destinacija navedena varna izvorna država. Datum ’odhoda’ je 23. februar, ko bodo v Nemčiji potekale parlamentarne volitve …«
— (STA, 14. 1. 2025)

Ne moralizirajte! Raje se zganite. Namreč, če je kdo pretirano začuden, pomeni zgolj, da nima nobene aktualne vednosti in zgodovinskega spomina. Namreč, že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, torej še preden so nemški nacisti prevzeli oblast, so ti dali natisniti rjave kartonaste vozovnice za vlake (kakršnih se starejši uporabniki vlaka gotovo še spomnite). Na njih pa je pisalo približno takole: »Brezplačna enosmerna vozovnica v Jeruzalem. Velja takoj.« Nacionalno osveščeni sosedje so takšne »vozovnice« metali svojim judovskim sosedom v nabiralnike. AfD, sto let kasneje, počne enako, le da transporte preusmerja na letala …

Že res, da je Slomšek postal blaženi tudi zato, ker je izrekel floskulo, da bridka »šiba novo mašo poje«. A tudi sam se je zavedal, da to samo po sebi ni dovolj, zato je hkrati v svojem znamenitem »učbeniku« Blaže inu Nežica v nedeljski šoli (1842) poudaril: »Kako dobro za mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida zvučijo.« Danes, v dobi interneta ter instantnih elektronskih medijev in omrežij, bi vsak rad preskakoval razrede in zato imamo, kar imamo; novokomponirano politiko na steroidih. In zmerno bistre osebke, željne pozornosti, ki tudi v polju politike poskušajo opozoriti nase. Tako je, denimo, premierova partnerka spet »izskočila«. Urbi et orbi, je pojamrala, češ da je – o groza! – uro pred odhodom na osrednjo slovesnost ob včlanitvi Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo v Vitanju še vedno v pižami, z neurejeno frizuro, lačna, žejna in v hudi dilemi, kaj obleči. To bizarno komuniciranje neke influencerke ne bi smelo biti samo po sebi problem, ki bi presegel zabeležbo v rumenem tisku. Postane pa skrajno sporno, ko se taista oseba zvečer »uradno« pojavi ob slavnostnem govorcu, predsedniku vlade, ki bi ga moralo skrbeti za tiste, ki so resnično lačni, ki nimajo dostopa do pitne vode, ki nimajo v teh hladnih dneh kaj primernega obleči, s čim kuriti ... Ampak to omenjamo bolj mimogrede. Kot tudi eksces predsednice republike, ki je nekritično vzela v bran prvega soproga, ko se je šel v času genocidne vihre v Gazi poklonit žrtvam zavržnega Hamasovega pokola judovskih civilistov (7. 10. 2023), a ni ob tem niti z gesto ali besedo opozoril na večmesečno mesarsko klanje otrok, žena, civilistov le nekaj kilometrov stran. Kar je do konca sprenevedavo in sprevrženo.

No, tisto, kar je bilo v prednovoletnem in ponovoletnem času resnično vredno pozornosti, so bili medijski nastopi predsednice državnega zbora, predsednika vlade in predsednice republike. Vsekakor smo z zanimanjem prisluhnili vsem trem.

Če primerjamo pogovore treh aktualnih predsednikov oziroma predsednic, med njimi opazimo konkurenco, tenzijo in ljubosumno tekmovalnost. Pač, kdo od njih ima (ne glede na spol) daljšega. Res absurdno in kontraproduktivno pa je, da zaradi prestiža in narcisoidnosti izgubljajo energijo, namesto da bi se ukvarjali s tistim, kar res ogroža demokracijo, pravno državo … A paradoksalno je, da sta glasno napovedane nastope zasenčila dva nastopa nekega upokojenca. Namreč bivšega predsednika države, Milana Kučana. Naprej je članstvu »vnukinje« svoje bivše stranke pojasnjeval to, kar bi mu moralo povedati in zagotoviti njihovo aktualno vodstvo. Potem je to zgoščeno ponovil še v kratki oddaji Politično s Tanjo Gobec na TVS.

Bivši predsednik je aktualne politike podučeval o aporijah velike koalicije. Pač, slogaštvo kot pogoj in posledica velike koalicije je inverzna slika kompetitivne demokracije. Cilj in logika parlamentarne demokracije zatorej ne moreta biti koalicijsko sodelovanje onkraj razlik, kot to poskuša všečno prodajati na primer Logar, pa tudi Han, ampak soočanje in tekmovanje idej in programov.

Modrost bivšega predsednika Kučana, kot smo se v zadnjih dneh znova prepričali, takšen razmislek premore. A pahorjanska logika, ki je okužila SD, ni bila tudi po odhodu »storilca« nikoli presežena. Kaj točno žene njihove pretežno poštene volivce, da imajo vsem preteklim in bodočim »izdajam« navkljub še vedno deponiran svoj glas v SD, je psihološko kar zapleteno vprašanje. Na terapevtski kavč pa ne spadajo zgolj zvesti volivci, ampak tudi in predvsem vodstvo stranke. Prvi med njimi Matjaž Han.

Hja, zdi se, da bo treba vodilne politike poslati v malo šolo kompetitivne demokracije. Morda bi bilo prav, da se jih kdaj pa kdaj, denimo kakšno nedeljo, v dobrobit davkoplačevalcev zapre v klavzuro, da se ob pomoči sekundantov (modrost bivšega predsednika Kučana, ki ga menda vsi omenjeni rešpektirajo, bi gotovo prišla prav) podučijo in sporazumejo, kakšne so kompetence in naloge vsakega od njih, ter tudi kakšne so kompetence in vloge predsedniških partneric, partnerjev. In ne nazadnje, kaj spada in kaj ne spada v javni govor, nastope in tudi komunikacijo v družbenih medijih.