Komentar / Brezpravna drevesa

Bernard Nežmah

17. 1. 2025  |  Mladina 3  |  Pamflet

V Ljubljani so pripravili enkraten turistični spektakel, ko nad grajskim gričem dnevno brni helikopter in odvaža požagana drevesa. Seveda poseg ni majhen, na določenem delu imajo plan posekati polovico gozda. Glasovi iz ljudstva protestirajo, a Zavod za gozdove jih miri. Pravi, da posek ne ogroža biotske pestrosti, nasprotno - zaradi sečnje se bo biotska pestrost okrepila. Namesto drevesnih očakov, ki zasedajo prostor in mečejo senco, se bo manjše rastlinje na široko razraslo, bi jih skušali razumeti. Okoljevarstveniki so razočarani, računali so vsaj na jasno besedo Zavoda za varstvo okolja, ki pa pravi, da o tem ni dal mnenja, ker da ga mestni paragrafi ne predvidevajo. Poleti se je odločno uprl koncertu Magnifica sredi Tivolija, a bil deležen takšnih političnih pritiskov, da se zdaj raje ne ukvarja več z varovanjem okolja.

Od 205 na smrt obsojenih dreves bodo tako ostale le še korenine. Institucionalni skrbniki gozda pravijo, da so pregledali vsako drevo in za posek odkazali to množico, ki bi lahko ogrozila meščane. Število mrtvih, ki so jih pod gradom pokopala padla drevesa, je enako nič. Smrtnih žrtev na ulicah in cestah Ljubljane je le v zadnjem desetletju za dvomestno število. Bodo torej mestne oblasti prepovedale vožnjo z avtomobili po glavnem mestu, saj njihovi šoferji redno jemljejo življenja meščanov? Nak, avto je proti drevesu privilegiran. Zanj velja naravno dejstvo, da je kdaj morilsko orožje, ampak tako pač je. To je cena prometa. Pri drevesu zadošča že misel, da lahko pade oziroma da se odlomi njegova veja, ki bi pokončala nekoga, ki bi v tistem trenutku hodil pod njim, pa ga posekajo.

Toda ali je bilo vedno tako? Z drevjem porasel grajski grič stoji že od pamtiveka. Tudi stavbe pod njim so tam že stoletja, bolj ali manj vse so že od časa JanezaBleiweisa, ki je stanoval nasproti nadškofije. Teh 205 požaganih očakov enako ni od včeraj. Desetletja so rasli na pobočju, ki ima nekje celo 65 stopinj naklona, kot je izmeril Zavod za gozdove. Mestni gozdič pod gradom živi na enak način že stoletja. In skupaj z njim so sobivali tudi meščani. Te ni motilo, da živijo poleg dreves, da se pod njimi sprehajajo, vse dokler se ni pojavil župan, ki je rekel: tega je dovolj, hočem absolutno varnost, napravite mi golosek. Zakoni narave, ki so meščane od Emone naprej vodili v spoštovanje bivanja drugih, so zdaj padli pod odlokom župana Zorana Jankovića. In asistirajo mu vse službe, za katere se je mislilo, da branijo pravice največjih mogotcev prirode.

Mož, ki ima službo mestnega glavarja, pa je minuli teden skočil v Srbijo, kjer se je sestal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Je šlo za vljudnostni obisk, ko se je ravno mudil pri beograjskem županu, s katerim je koval medmestna povezovanja? Nikakor, sam Vučić je razkril, da mu je prišel svetovat pri načrtovani svetovni razstavi Expo, ki bo leta 2027. Zapisal je dobesedno: »Hvaležen sem Zoranu Jankoviću za pomoč, podporo, znanje in energijo pri tem velikem projektu.« Mož, ki županuje Ljubljani, hodi v prostem času na sezonsko delo v Srbijo, kjer je angažiran kot ekspert pri srbskem predsedniku???? Ker ni znan kot humanitarni delavec, bržkone za bogato plačilo. Kajpak - njegova pomoč, znanje in energija, ki jih tam vlaga, so tako veliki, da jo je obelodanil sam Vučić. Se je odzval KPK, Računsko sodišče ali kak finančni organ, ki bi preiskal, v kakšnem obsegu in za kakšne finančne nagrade to počne? Sploh, ali je to združljivo s funkcijo župana slovenske prestolnice? Nak, nihče nič ne vidi. Tudi mediji ne. Ko bi premier Robert Golob odpotoval k albanskemu predsedniku, kateremu bi svetoval, kako naj izvede zeleni prehod z namestitvijo sončnih elektrarn, bi ga televizije, časniki in nacionalni nadzorni organi takoj prerešetali. Ne pade mu na misel, a za njegovega političnega mentorja teh ovir ni.

Ljubljančani, ki so medtem navdušeni nad high-tech helikopterskim odvozom drevesnih debel, niso opazili, da bo ta poseg stanjšal mestno blagajno za poldrugi milijon. Za vsoto, ki bi jo lahko namenili za ozelenitev betonskih predelov mesta, ki poleti ustvarjajo peklensko vročino.

No, nekaj malega bodo opazili, ko bo naslednji teden mestni svet podražil grobnino. Sicer nič vratolomnega: ti, ki so Žalam plačevali po 43 evrov za grob, jih bodo primaknili še 7. A zakaj? Z grobovi pokojnikov mestna služba letos nima več dela, kot ga je imela v preteklosti. Količina je stabilno enaka nič. Čemu bi torej za delo nič pošiljali za 7 evrov višje račune? Enostavno, podjetje Žale pravi, da ima poldrugi milijon izgube. Tam je veliko zaposlenih, tudi kakšen čuvaj se najde, pa delo z obzidjem in tja v neskončnost. A glej čudo - izguba je iste vsote, kot je stal helikopterski posek na gradu.

A tako kot ljubljanski župan, ki vneto draži svoj harač (parkirnine, komunala, grobovi …), postopa tudi vlada, ki je jeseni napovedala tektonski preobrat z omrežnino elektrike. A ko se številni lastniki sončnih elektrarn, toplotnih črpalk, električnih avtov, smučarskih žičnic in industrijskih podjetij začeli besno protestirati, se je premier Robert Golob zamislil nad nevarnostjo drastične izgube podpore prebivalstva in od Agencije za energijo zahteval, da vrne v delovanje stari sistem preračunavanja cen elektrike. Neverjetno, vlada je podpirala nov sistem, ne da bi poprej opravili natančno simulacijo posledic novega zakona. Še huje, pred uvedbo novotarije bi ja veljalo, da vlada spodbudi najširšo javno razpravo med eksperti, kjer bi se izkristalizirali vsi pomisleki in razlike. A to je modus vivendi aktualne vlade. Tudi ministrica Asta Vrečko je finančno podprla megalomanski projekt obnove Drame, ne da bi ta dobila gradbeno dovoljenje.