Komentar / Cena izgubljenih življenj
Rudnik kot bojno polje, mestni grič kot lunapark
V nesreči v rudniku Velenje so izgubili življenje trije rudarji. Državo in medije so preplavili članki o tragediji, v kateri se vsi poklanjajo žrtvam. Zlohotni udarec narave, ki se mu ni moč izogniti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
V nesreči v rudniku Velenje so izgubili življenje trije rudarji. Državo in medije so preplavili članki o tragediji, v kateri se vsi poklanjajo žrtvam. Zlohotni udarec narave, ki se mu ni moč izogniti.
Ko se je lani porušila prometna postaja v Novem Sadu in smrtno pokopala pod seboj skupino državljanov, so bili ljudje besni. Smrti niso vzeli kot nujno zlo, ampak so terjali od vlade, da zadevo preišče in sankcionira odgovorne. Reč je potem eskalirala v vseljudski upor proti oblasti.
In Slovenija? Kaj stori premier Robert Golob? Seveda pride v hipu na kraj nesreče v pietetni drži, toda nič o nujni preiskavi dogodka. Od velikih medijev je le časnik Večer izpostavil nekaj misli o nevarnem izkopavanju premoga. Ali so odgovorni v rudniku premalo resno upoštevalo standarde? Vedno globlje, vedno bolj je tvegano. V tem pogledu odločitev za izstop iz ere premoga vendar ni tako nelogična.
Tragedija zahteva resno kriminalistično in rudarsko-inšpekcijsko preiskavo. Logika, da je cena izgube življenj pač neizbežna posebnost rudarskega poklica, je nevzdržna. Nekdanji tamkajšnji rudar in sindikalni aktivist Asmir Bećarević je že pred leti opozarjal na nepravilnosti v velenjskem rudniku, na preveč intenzivno izkopavanje premoga. To je ponovil za spletni Metropolitan: »V prizadevanju za hitro izkopavanje premoga so se torej zanemarili varnostni standardi – kapitalski pritiski in naglica za dobičkom so prevladali nad skrbjo za delavce.« So mu prisluhnili? Ne, dobil je odpoved.
Varnost pri delu je sicer vrednota, ki velja tudi za rudarje.
V Čilu se je leta 2010 zgodila nesreča v rudniku San Jose, ki je zasula več kot trideset rudarjev, ki so ostali zakopani 69 dni. Danes tožijo lastnike rudnika za po pol milijona odškodnine na ponesrečenca. Razumljivo, preden se rudar spusti v podzemni jašek, pač ne podpiše, da gre na delo na svojo odgovornost. Od uprave utemeljeno pričakuje, da mu zagotovi minimalno varnost, da bo po službi prišel živ domov.
V Titovi Jugoslaviji so bili rudarji portretirani kot največji heroji dela, vmes pa so kot za stavo umirali v rudniških nesrečah in posmrtno dobivali častne straže ob državniških pokopih. Zato je v Sloveniji 2025 prva stvar natančna preiskava smrti treh rudarjev in tudi finančna kompenzacija premogovniškega podjetja. Od uprave se ne pričakuje le krokodiljih solz ob tragediji, temveč polno odgovornost za življenja zaposlenih.
Manj odmevna je smrt več kot 200 gorostasnih dreves na griču ljubljanskega gradu. Mestno trobilo Ljubljana je objavilo hvalnico helikopterski sečnji z naslovom - Strokovno in premišljeno. Kot da poročajo iz Marsa! Sam župan je povedal, da je pri sekanju odlomljeni del drevesa zdrsel po bregu do hiše na Mestnem trgu, kateri je poškodoval 6 strešnikov, žleb in okensko polico. Mestni primus Zoran Janković je odredil posek, da bi drevesa ne poškodovala stavb, potem pa je njegova sečnja naredila več škode, kot so jo drevesa s svojim bivanjem!!!!!!? So se osrednji mediji odzvali s poantiranjem šlamparije? Nak, RTV SLO, ki jo zlobneži imenujejo že Janković TV, je v Dnevniku sečnjo opisala kot uspešno ter kot nepomembno akcidenco navedla škodo, ki jo je mestna oblast povzročila s svojim posegom. Bila je celo tako vljudna, da župana ni vprašala niti o višini odškodnine, ki so jo nakazali lastnikom poškodovane hiše.
Odmislimo sedaj pravice grajskega gozda, ki je tisočletja lahko svobodno bival, sedaj pa je mestna oblast na enem delu izvršila golosek. Ta je posebej ciničen v opombi gozdarske stroke, da so pustili opazno visoka debla požaganih dreves, da bodo s svojimi koreninami še naprej varovala grič, da ne spolzi proti bližnjim stavbam. Posekana drevesa bodo celo po smrti zaposlena kot mestni čuvaji!!?
In grajski grič osvobojen peze gozda bo lahko na voljo za nadaljnje turistične aktivnosti, idealen za lunapark.
V Lyonu so lokalne oblasti zaradi poletnih tropskih vročin že pred desetletjem mesto na novo ozelenile. Marsikje so razkopali asfaltne ceste in beton, ter tja zasadili grmičevje, drevje in zelenice. Pod idejo - več zelenja napravi iz mestne betonske džungle bolj znosen kraj bivanja. Sploh, če upoštevamo kakšno količino CO2 in prašnih delcev absorbirajo ogromna drevesa, ki v zameno sproščajo še velike količine kisika.
Ljubljana je mesto, ki ima iz leta v leto slabši zrak. In kako se je odzval župan Janković? V zadnjih dveh letih je ukazal množične poseke mestnih gozdov, kjer so drevesni očaki padali eden za drugim. Leta 2024 so mediji poročali, da so v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v enkratni akciji posekali blizu 400 dreves, leto poprej so javljali, da je v negovalnem poseku na Golovcu padlo 99 dreves, zdaj več kot 200 pod gradom. Zgolj v treh akcijah so izgubili 700 drevesnih velikanov. Župan Janković je skrb za klimatsko izboljšanje bivanja v mestu izpeljal tako, da je zdesetkal mestne gozdove!!!!!!!!!!!!!!
V šolskih učbenikih piše, da stoletna bukev na leto proizvede 4.600 kilogram kisika, kar zadovolji potrebe kisika za 13 odraslih. Razpolovimo številko na 6, ker vsi padli niso bili ravno stoletniki. Torej 700 dreves krat 6 znese količino kisika, ki jo potrebuje 4.200 ljudi. Enostavno, Jankovićevo »nega« gozda je drastični udarec po kakovosti zraka. Ga bo ministrica za zdravje …, seveda ne, ga bodo torej meščani tožili, ker uničuje njihovo življenjsko okolje
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.