Komentar / Novi fevdalizem

Bernard Nežmah

14. 3. 2025  |  Mladina 11  |  Pamflet

Vladi Roberta Goloba je uspel veliki met. Potem ko je leta snovala plačno reformo v javnem sektorju, s katero bi uredila plačna nesorazmerja pri najslabše plačanih, je na začetku leta uspela z novim zakonom. Kritiki, ki smo izpostavljali, da bodo župani prejeli po dobrega tisočaka več, negovalke pa nekaj deset evrov, smo zgrešili. Časnik Dnevnik je na naslovki prinesel vest, da so kuharji v domovih onemoglih šokirani. In postregel s številko: pomočnik kuharja je po novem prejel 76 bruto evrov manjšo plačo!???? V imenu skrbi za zapostavljene je zavladal zakon o znižanju plač za najmanj plačane poklice.

Je naslednji hip odstopil premier ali vsaj resorni minister? Nak, vlada je pristopila k iskanju bolj elegantne rešitve. Na Filipine je odpotovala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je z ministrom za emigrante delavce podpisala memorandum o sodelovanju in s slovenskim zavodom za zaposlovanje izpeljala promocijski dogodek, ki spodbuja Filipince k zaposlovanju v Sloveniji. Potem ko so mediji poročali, da v dom starejših na Taboru v Ljubljani prihajajo negovalke iz Nepala, se zdaj odpira transport filipinskih negovalk in strežnic.

V letih trdega kapitalizma so tovarnarji obračunali z delavskimi stavkami za višje plače tako, da so pripeljali stavkokaze, ki so se bili pripravljeni udinjati za pičle zaslužke. Zdaj pa »leva« koalicija Svobode, Levice in SD uvaža delavce iz južne poloble, da ji ne bi bilo treba povečati plač mizerno plačanim domačinom.

Tako skopa vlada pa zna biti širokogrudna. Opozicijska stranka SDS je sprožila zbiranje podpisov za referendum proti privilegiranim penzijam umetnikov. Da bi kulturna elita dobila tudi močnejši materialni status, so sprejeli zakon, po katerem bodo Prešernovi nagrajenci prvega reda dobivali najvišjo možno pokojnino treh tisočakov. Referendumski nasprotniki bentijo na umetnico Majo Smrekar in se zgražajo, kako bo za umetnino »dojenja psa« prejela sanjsko penzijo. Poanta je zgrešena, sploh v smislu iskanja in merjenja, kdo je zaslužil nagrado. Problem je drugje. Zakon uvaja kastni sistem, saj bodo odslej upokojeni kulturniki razvrščeni v štiri različne razrede. Osrednji del bo prejemal pokojnine tako kot ostali državljani v skladu s plačevanjem v penzijski sklad, elita z najvišjo Prešernovo nagrado bo razpolagala s tremi tisočaki, tista z manjšo nagrado bo prejemala nekaj sto evrov nižjo vsoto, kulturniki, ki bi padli med mizerne prejemnike, pa že zdaj, če so ustvarili kaj družbeno pomembnega, dobivajo priznavalnino, skupno nekaj nad tisočaka. Novi zakon ministrice Aste Vrečko dramatično razslojuje upokojene umetnike. Je to zakon v prid kulturnikom, če bogato nagradi le peščico izbranih?

A reč je še bolj absurdna. Vzemimo nekoga, ki se mu bo penzija s tisočaka in pol podvojila. Na leto bo nagrajen z 18 dodatnimi tisočaki in če bo dovolj čil, da bo preživel še 20 let, se mu bo na račun nateklo 360 tisočakov. In koliko znese najvišja Prešernova nagrada? - 30 tisočakov. Zgolj renta bo več kot desetkrat presegla lavreatski prejemek! Država s tem uvaja fevdalni sistem rente.

Argument kulturnega ministrstva, da so tudi doslej podeljevali posebne pokojnine kulturnikom in športnikom, ima svoj smisel, ampak tudi prejšnji zakon je skregan z raciem. Športnik z olimpijsko medaljo je bil deležen tega privilegija. Vzemimo največja svetovna kolesarska zvezdnika Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Prvi ima bron, drugi zlato iz Tokija. A njuni zaslužki so sanjski, sicer povsem upravičeno. Ko dosežeta pokojninska leta, jima pripada izjemna pokojnina. Glede na veselje, ki ga prinašata rojakom, več kot samoumevno. Toda šampiona sta za davčno domovanje izbrala Monako, kjer plačata veliko nižje davke, kot bi jih v Sloveniji. Malce kislo …

A vrnimo se v kulturo, tokrat daleč nazaj v 17. stoletje. Angleški zgodovinar Peter Burke je napisal knjigo The Fabrication of Louis XIV., v kateri je proučeval, od kod izvira silna popularnost francoskega Sončnega kralja. V njegovem času so ga primerjali z Apolonom in Aleksandrom Velikim, ki je osvojil imperij od Evrope do Indije, on pa je osvojil vsega nekaj nizozemskih in italijanskih mest? Enostavno, njegove vojne so povzdigovali zgodovinarji, njegov lik so z antičnimi bogovi in vladarji opevali dramatiki, njegove portrete so množično upodabljali slikarji, njegove podobe so bile na kovancih in medaljah omniprezentne. Toda, ali je ta divinizacija potekala spontano? Pesnik Jean Chapelain je kot član Francoske akademije iz kraljevih fondov namenil vsako leto 100 tisoč livrej za penzije pisateljev in učenjakov! Penzije ne v smislu pokojnine, temveč kot letno plačilo umetnikom za delo, ko so na videz neodvisno producirali umetnine v kraljevo slavo.

Slava sodobnih športnih zvezdnikov pa je včasih precej spolzka. Ko je Nika Prevc osvajala zlate medalje na skakalnem svetovnem prvenstvu, ji je osrednji dnevnik Delo namenjal šestino spodnjega dela naslovnice. Šele ko je kak dan kasneje postal šampion Domen Prevc, se ji je uspelo povzpeti na polovico zgornjega dela naslovnice. Toda časti ni dosegla s svojim uspehom, marveč kot sestra v naročju zmagovitega brata. In feministke tega sploh opazile niso.