26. 6. 2008 | Mladina 26 | Kolumna
Regionalizacija ali referendum?
Pokrajinski referendum, ankete javnega mnenja, lokalne volitve, retorika politikov in lokalni referendum
© Tomaž Lavrič
Tri mesece pred parlamentarnimi volitvami se začenja čas napovedovanja volilnih izidov. Že iz drobnih znakov lahko jasnovidec predvidi rezultat. Predsednica LDS Katarina Kresal je tako iz pičle volilne udeležbe na pokrajinskem referendumu razbrala, da je 90 odstotkov volivcev, ki ni prišlo na volišča, nasprotnikov politike Janeza Janše. Odlična vest za opozicijske stranke, še zlasti, če so poprej poslušali junijsko raziskavo Toševega Politbarometra, ki je namerila vladi vsega 33 odstotkov podpore proti 60 nepodpore, medtem ko je v rubriki strankarske podpore namerila izdaten skok Pahorjeve SD z 18 na 23 odstotkov in padec SDS s 16 na 15.
Trenutno stanje duha napeljuje na krepak poraz vladajoče stranke.
Toda skoraj sočasno s Politbarometrom je junijsko merjenje predstavila tudi Ninamedia, ki pa je zaznala nasprotni trend. Vlado po njenem podpira 42 odstotkov vprašanih, medtem ko jo 50 odstotkov ne podpira. Stranki SDS in SD pa sta izenačeni z 19 odstotki, pri čemer popularnost SD stagnira, medtem ko je SDS v porastu za 3 odstotke.
LDS ocenjuje, da z vlado ni zadovoljno 90 odstotkov prebivalstva, prof. Toš, da 60, Ninamedia, da 50. Komu verjeti? Ali pa o moči strank: ali je SD za pol močnejša od SDS, kot pravi Toš, ali sta ključni stranki izenačeni, kot meri Ninamedia? Če presojamo po izkušnjah, se velja spomniti, da je bila pred zadnjimi volitvami 2004 napoved Ninamedie veliko bolj natančna od Politbarometra, zgrešili pa sta obe; Ninamedia je septembra 2004 izmerila 14.8 % za LDS in 12 % za SDS, potem pa je SDS odločno premagala največje tekmece. Kakorkoli že, kar je zanesljivo, je nezanesljivost anket javnega mnenja.
Definitivna sprememba v politiki pa se dogaja v vrstah LDS. Udarila je namreč vest, da na predčasnih občinskih volitvah v Izoli nekoč največja stranka sploh ne bo nastopila. - ???? Kaj nihče več noče kandidirati na njeni listi? Nak, vrh stranke ni zadovoljen s kandidati, ki jih je izbral občinski odbor LDS, pa bo raje brez LDS svetnikov. Ljubše mu je, da na lokalnih volitvah osvojijo svetniške funkcije predstavniki drugih strank, kot njihove lastne!???????? Razvita oblika samouničevanja stranke. In sicer v formi centralizma ljubljanske centrale.
Nedavni pokrajinski referendum, ki naj bi omejil centralizacijo države, sam po sebi govori o politični invalidnosti. Vse stranke so za, samo da bi SD, Zares in LDS odločitev preložile na obdobje po volitvah. Tudi legitimna drža, ki pa predpostavlja, da regionalizacija trenutno ni potrebna. Da torej z njeno odložitvijo nihče nič ne izgubi.
Res? Odzivi županov kažejo nasprotno. Toda najbolj nenavaden je molk prebivalstva. Če regionalizacija pomeni bolj dinamični razvoj neljubljanskih regij, bi pričakovali, da to ne bo kabinetna tema strankarske politike, ampak, da bodo denimo v Prekmurju, po Dolenjskem in drugod prebivalci bentili in zahtevali, da jim poslanci nemudoma uzakonijo njihove regije. Kar je seveda logično. Tudi Slovenija ni postala država, ker je to izglasovala jugoslovanska skupščina v Beogradu. Imeti državo ali regijo očitno ni politični dar, temveč rezultat političnega boja. Če opaznega pritiska iz regij ni, potem je še najbolj nenavadno, da v parlamentu nobena stranka ne nasprotuje uvedbi kakršnekoli regionalizacije.
Politični spopadi so pravzaprav premeščeni. Po odkritju »Mladine«, da je Janšev govor izpred let kopija enega Blairovih prispodob o svetilniku, je premierov kabinet to zanikal in pojasnil, da podobne prispodobe ponavljajo politiki skozi zgodovino.
Kar ima seveda prav, konec koncev smo v komunističnem režimu poslušali Titove zgodovinske besede: živimo, kot da bo sto let mir, pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna. Ki so jih je pred več kot dva tisoč leti pisali že antični zgodovinarji.
In prav imajo tudi mediji, ko opozarjajo na zabavne koincidence med besedami slovenskega in britanskega premiera, ki kažejo na neoriginalnost slovenskega premiera. Malce bizarno je, da to ugotovitev prepisujejo mediji drug od drugega, seveda v imenu pravice do kritike. Vendar tudi to kaže na razvito obliko demokracije v medijih.
Pred desetletjem je prav tako »Mladina« izpostavila dejstvo, da je tedanji predsednik Milan Kučan prejel častni doktorat ameriške univerze, ki kot stavba z vseučiliščem sploh ni obstajala, vse, kar je bilo znanega, je bil njen poštni naslov. Samo, da takrat to ni bila tema, ki bi jo osrednji mediji hoteli izpostavljati.
Tokrat se je med množico referendumov pojavil en, ki je izjemen, a je končal le kot bizarna novica. Da so prebivalci občine Borovnica glasovali o županovem planu, po katerem bi v malem kraju postavili 12 blokov z 216 stanovanji, kar bi skoraj podvojilo število prebivalstva. Rezultat je bil negativen, kar je izjemen primer v sodobni slovenski zgodovini.
Krajani so se zoperstavili gradbenemu lobiju, ki je ob asistenci župana hotel postaviti pravo satelitsko naselje. V imenu nazadnjaških idej, ki nasprotujejo napredku? Nikakor, v ospredje so postavili standarde bivanja, tudi pravico državljanov, da nasprotujejo preveč intenzivni gradnji blokovskih termitnjakov.
V Ljubljani na primer njen župan prostodušno pripoveduje, kako bo dal pozidati »škrbine« med stolpnicami. Največja vrednota mestne oblasti je naseliti čim več prebivalstva na kvadratni kilometer!!!
Nasprotniki regionalizacije Slovenije izpostavljajo dejstvo, da je lokalna oblast ponavadi bolj samovoljna od državne, da regionalizacija pomeni v resnici padec participacije prebivalstva pri upravljanju. Dejansko, Jankovićeva ekipa pripravlja načrt, po katerem bo izselila Šentjakobsko gledališče iz prostorov, v katerih domuje že 75 let. Smo kdaj slišali, da minister Simoniti pripravlja izselitev ljubljanske Drame iz njene obstoječe palače? Še več, ko Ministrstvo za kulturo zgolj botruje selitvi arhiva Kinoteke, je to že topika ostre medijske kritike.
Moč lokalnega glavarja je lahko neizmerna: en dan odloči, da bo pregnal vrtičkarje, naslednji, da bo ukinil podporo Botaničnemu vrtu, vmes neprestano menja proge mestnih avtobusov, pride na misel, da bi iz centra pregnal tradicionalni teater ...
Lek, ki omejuje lokalna samopaštva, so lokalni referendumi. Za demokracijo so veliko pomembnejši od regionalizacije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.