23. 10. 2008 | Mladina 43 | Kolumna
V maniri pokleka
Ob velikem uspehu slovenske države
© Tomaž Lavrič
Slovenijo so obiskali najmočnejši voditelji sveta. Ameriška predsednika Bill Clinton in George Bush II., ruski predsednik Vladimir Putin in papež Janez Pavel II. Obiski predsednikov jedrskih velesil in poglavarja katoliške cerkve so spremenili utrip države, zaradi njih se je ustavil promet in kdaj celo utrip dežele. Tudi množice občudovalcev so se zbirale in bile navdušene. Kaj ne bi: pred njimi so bili liki mogočnikov, ki so z dekretom lahko začeli vojne, in papež, ki je bil kot mladenič upornik v protinacističnem gibanju, kot poglavar Vatikana nasprotnik diktature komunizma, kot človek pa zmogel gesto odpuščanja atentatorju, ki ga je težko ranil. Janez Pavel II. je v svojem papeževanju razbijal stereotipe in tabuje, srečeval se je z islamskimi in židovskimi verskimi voditelji, obiskoval afriške in azijske dežele, se v Ameriki opravičil Indijancem za trpljenje, ki jim ga je prineslo nasilno pokristjanjenje. Kot božji namestnik na zemlji je bil sposoben ponižnosti, da je pokleknil in pomolil.
Prihod britanske kraljice Elizabete II. v Slovenijo je bil drugačen. Če so Clinton, Bush in Janez Pavel II. nagovorili slovensko ljudstvo in si za govor pripravili domislico, papež celo slovenski stavek papež ma vas rad, je njeno veličanstvo ostalo neosebno in razen branja prazne poslanice ni zapustilo za seboj niti ene smiselne povedi. A glej čudo: nad to brezbrižnostjo je bila slovenska nomenklatura očarana. Povabljenci, ki so sedeli v isti sobi z njeno prevzvišenostjo, ne da bi bili deležni pogleda ali besede, so bili že v sedmih nebesih. Kot največjo čast so razumeli to, da so na lastni koži doživeli vladarsko ignoranco! In to celo resne in serjozne osebnosti.
Še več, seznama povabljencev, ki sta jih napravila predsednik Danilo Türk in ljubljanski župan Zoran Janković, sta postala iskano blago, ki je bilo deležno ostrih kritik. Najmočnejša opozicijska stranka SDS in del medijev je bil presenečen nad ravnanjem državnega predsednika, ki je za izbrance določil malodane vse člane svojega kabineta izvzemši varnostnikov in šoferjev.
Gesta, ki je res protislovna, zakaj predsednik Türk je v svoji poslanici kot vez med državama izpostavil skupni antinacizem, a med goste ni povabil predsednika partizanske organizacije ZZB NOB Janeza Stanovnika ne antifašista, taboriščnika in velikega pisatelja Borisa Pahorja, na častno mesto pa je postavil bivšega poslanca Milana Cvikla z novo partnerico, ki da je imel nekaj opraviti z britanskim parlamentom.
Še bolj pa je bil predsednik države izločevalen pri verskih poglavarjih: na izbrano mesto je poklical voditelja katoliške in protestantske cerkve, ignoriral pa islamskega in pravoslavnega verskega poglavarja.
Predsednik države se je pokazal kot oblastniški suveren, ki je obisk britanske kraljice izkoristil za promocijo svoje predsedniške funkcije in blestel kot kralj protokolarnih fines in oblačenj.
Tak pač je, toda nenavadno servilnost so pokazali veliki mediji. Nacionalka je zaradi obiska kraljevega para suspendirala prvih 15 minut dnevnika, ki ga je natlačila z zgodbami o klobučkih, barvah oblekic in frakih ter z vso spoštljivostjo na novo vpeljala besedo poklek.
Kot da je kraljeva televizija. Resni novinarji, ki so nekoč poročali o zlomu komunizma v baltskih državah, so bili primorani opisovati kraljevo povorko.
Človek bi pričakoval, da bo kdo v imenu ugovora vesti zavrnil vlogo kraljevega hagiografa. Samo navdušenje, nikakršnega razuma, nobene kritičnosti, nobene razumne mere. Kot da so se slovenske televizije prelevile v britanske tabloide.
Britanska medija, kot sta The Indipendent and The Telegraph, sta izpostavila vprašanje opravičila, ki ga britanska kraljica ni izrekla ob obisku Slovenije, opravičila oziroma obžalovanja zaradi početja angleškega vojaškega poveljstva, ki je predalo 12.000 domobrancev v gotovo smrt. The Telegraph je ob aktualnem obisku iskal vsaj nianse in odkril, da je bila kraljica v svetovni krizi zgled varčnosti, ko je novo oblekico dala skrojiti iz nekaj desetletij starega blaga. Cinično, a vse-eno!
Na Slovenskem velja kot ena največjih vrlin uporništvo, bodisi proti okupatorjem, ali pa literarno, kot v primeru Martina Krpana, ki je prišel na Dunaj k cesarju, kjer se je požvižgal na ves cesarski bonton ter celo posekal najlepšo lipo v čudovitem parku. Cesar je bil tedaj ta, ki se je bil primoran prilagoditi Krpanovemu obnašanju.
In kaj je storila slovenska nomenklatura ob obisku britanskega kraljevega para? Po dolgem in počez je sledila navodilom, kako se mora obleči, kako globok poklon morajo narediti dame, katero barvo smejo izbrati, v pehanju za fraki je teh celo zmanjkalo in so jih morali iskati po Zagrebu in po Avstriji.
Popolna maškarada zaradi obiska gospe, ki v življenju ni naredila nič, razen da se je rodila v kraljevi družini. Edini, ki je pokazal nekaj dignitete, je bil starosta France Bučar, ko je na novinarsko vprašanje, če si je omislil posebno obleko, odbrundal: kje neki, sem v obleki, v kateri sem razglasil slovensko državno neodvisnost!
Sodobni britanski neokolonializem se kaže dobesedno v nedolžnem liku kraljice, ki se ne prilagaja ljudem in deželam, ampak jim vsiljuje svoje etikete. Ki pa je v resnici samokastracijski: to togost obnašanja in oblačenja si naložijo gostitelji sami. Ko je predsednik Türk napravil nedopustni izgred, ko se je ob mimohodu dotaknil kraljice, se je potem izkazalo, da je to gesta, ki sploh ni vredna omembe.
Po močni omembi smo v predvolilni kampanji spoznali predsednico LDS, ki je malodane hlipala, ko je tožila o naraščajoči revščini na Slovenskem. Gospa Katarina Kresal, ena izbrank na kosilu z njenim veličanstvom, je tokrat simbolno podpirala razsipništvo, kot ga uprizarja angleška kraljica. V času prihajajoče svetovne krize, v trenutku, ko Pahor in Kresalova pretreseno govorita o čutu za socialno državo, o skrbi za revne in upokojence, se sučeta v frakih in izbranih oblekicah na glamuroznih banketih.
Angleška kraljica je institucija, ki zanika enakost kot prvo vrednoto sodobne družbe, po kateri ljudje ne dobijo položajev po rojstvu, ampak na osnovi tega, kaj so v življenju storili. Med kralji je veliko bolj simpatični lik švedskega monarha, na katerega lahko naletite celo v kampu, kjer z družino kot enak z enakimi preživlja svoj dopust.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.