9. 4. 2009 | Mladina 14 | Uvodnik
Prekleta priložnost
Prejšnje mesece, ko je kriza z vso silovitostjo že divjala v ZDA in Veliki Britaniji, je bilo s te strani Atlantika težko razumeti, kako se jim lahko stvari kar dogajajo. Oziroma kako jim lahko stvari uhajajo iz rok in jih dogodki neprestano prehitevajo. Kako se jim lahko zgodijo tako neverjetni spregledi, kot so na primer milijonska izplačila nagrad in druge oblike zlorabe sredstev, ki sta jih državi namenjali za reševanje kreditnega krča in ohranjanje podjetij in bank pri življenju. Že dva tedna nam je tudi v Sloveniji lahko jasno, kaj se je zgodilo: nenadoma se zaradi krize in v imenu krize, pod krinko krize in v njenem ozadju dogaja ogromno stvari. Če je v »normalnem« času kakšno podjetje zašlo v predstečajno stanje, je na vprašanja o težavah tega podjetja že isti dan moral odgovarjati vsaj minister za delo, če ne predsednik vlade. Danes jih o tem nihče ne sprašuje, ker se stečaji vrstijo drug za drugim. In padajo sama velika imena slovenskega gospodarstva. Včasih je propad podjetja s 50 zaposlenimi prišel med prve novice dneva, danes se v ta termin težko prebijejo podjetja z manj kot 500 zaposlenimi. Nihče več ne presoja stečajev in njihove upravičenosti, nihče nima več časa pogledati, kaj se je v resnici zgodilo. Še huje: nihče nima ne volje ne časa, da bi ugotavljal, ali ne gre v posameznih primerih za zrežirane stečaje, s katerimi bodo lastniki predvsem zaslužili, ko bodo prodajali nepremičnine in drugo premoženje podjetja.
Kako brezkompromisni so tisti, ki krizo vidijo kot priložnost za zaslužek, se je najbolj nazorno pokazalo pri poskusu prevzema Petrola. Država - organizirala se je vlada, organizirali so se državni skladi in banke v državni lasti - je komaj rešila podjetje pred grabežljivimi rokami tistih, ki so se kot »modri« upravljavci izkazali že pri Istrabenzu. Nobenega občutka krivde niso pokazali, nobenega kesanja. Takoj so se pognali na lov, tokrat na Petrol. Država jim je to preprečila. Če bi šlo za manjše denarje, bi temu rekli poskus kraje. Ker gre za velike denarje, se temu reče finančne operacije in upravljanje premoženja. A ne dogaja se le Petrol. Danes so vse takšne operacije dobile neverjetne pospeške; na vseh ravneh, v vseh panogah. In danes se slovenski vladi dogaja tisto, kar je bilo težko razumeti, ko smo opazovali dogajanje v ZDA in Veliki Britaniji. Le sapo lahko lovi in upa, da se bo dovolj hitro odzvala in da bo čim manj spregledala. Koncentracija nevarnih procesov je tolikšna, da jih težko zaznava, kaj šele obvladuje; pri čemer v teh rabotah sodelujejo njeni ljudje. Režirani stečaji, poskusi prevzemov državnega premoženja, poskusi zlorab protikriznih ukrepov, vse hkrati in na vseh ravneh. Ob tem pa gre seveda velikemu delu podjetij dejansko za nohte, so v dejanskih težavah in na robu preživetja. In prav ta podjetja, njihova vodstva in zaposleni, potrebujejo sporočilo, da bodo vsakršne zlorabe krize, kriznih ukrepov in denarja, ki je namenjen za reševanje krize, strogo sankcionirane.
Ko se vlada poziva, naj že predstavi ukrepe, se spregleduje, da ukrepi niso samo naloga vlade. V resnici se od vlade pričakuje preveč. Tudi če bo sprejela vse ukrepe, ki jih je napovedala, in bodo vsi učinkoviti, to ne bo preprečilo nadaljnje eskalacije kriznih razmer. Vsi po vrsti poudarjajo, da je temeljni problem zaupanje. Gotovo. A kako naj vlada povrne zaupanje, ko pa odločevalci na vseh drugih ravneh, od podjetij naprej, krizo razumejo kot razpad vrednot, kot čas, ko ni treba spoštovati temeljne etike - kot čas, ko je malodane vse dovoljeno, češ, kriza je?
Krizo so nam prve mesece predstavljali kot priložnost. A kriza se danes kaže kot vojna, pa čeprav to ni. Podobni sta si zato, ker sta obe res tudi priložnost - za vojne dobičkarje. Za vse druge je kriza nekaj prekletega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.