Uvodnik / Razumeti volivce
Za slovensko politično areno in prihodnost Slovenije se je ta teden zgodilo nekaj pomembnega: nemški Liberalci so izpadli iz zveznega parlamenta, kot so dolgi in široki – in končali neposredno na političnem pokopališču. In to zasluženo in upravičeno. Seveda bi bilo najlaže za propad nemških Liberalcev, ki so povzročili tudi padec vlade socialdemokrata Olafa Scholza, okriviti neumne poteze in vrednote strankinega predsednika Christiana Lindnerja. Ja, te imajo zagotovo veliko pri tem. A še večja težava je sama ideologija te stranke.
Zakaj je to pomembno za Slovenijo? No, pomembno je tudi za Francijo. Tam ima Emmanuel Macron podobno težavo. Da ga malodane vsi prezirajo. In da tudi sam ne razume, da je njegov problem ideologija stranke oziroma to, kar njegova stranka in njegove vlade počnejo. A v čem je težava, ne razumejo niti v obeh liberalnih parlamentarnih strankah v Sloveniji. In ker ne razumejo tega, še manj razumejo, zakaj pri ljudeh sprožajo tako močan odpor. Zlasti tega ne razume predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Ki ne razume že tega, da njegova stranka privzema vse bolj jasno liberalno ideologijo in da je prav ta ideologija – ki se prevaja v politiko njegovih ministrov – tista, ki mu dejansko vsak mesec pobere vsaj odstotek podpore. Zanj je ideologija nekaj, česar se otepaš. A že to otepanje je močno ideološko dejanje.
Naj se vrnemo k enemu izmed poudarkov v prejšnjem odstavku. Zapisali smo, da imamo v slovenskem parlamentu dve liberalni stranki. Da. Prva je Gibanje Svoboda in druga so Socialdemokrati – le da se ti še takrat, ko so sami in ni blizu res nikogar, vedejo, kot da tega ne vedo. Gibanje Svoboda ima sicer večji problem: da v njem ne vedo, v čem naj bi sploh bil problem.
Kaj je torej težava liberalnih strank – v Sloveniji in drugod? Da so se iz strank, ki so progresivne, ker poudarjajo svobodo na vseh področjih, od človekovih pravic do trga, kar je bilo svojčas res napredno, spremenile v včerajšnjo ideologijo. Se sliši pretirano? Problem liberalcev je, da ne sprejemajo, da so se razredna, družbena in druga razmerja tako spremenila, da je nemogoče hkrati zagovarjati tržni liberalizem (in s tem individualno pogoltnost, grobo rečeno) in človekove pravice, če hočeš nagovoriti volivce. Danes namreč dostopnost človekovih pravic izhaja predvsem iz posameznikovega socialnega položaja. Pravice so dostopne šele v trenutku, ko si premožen, žal. Za vsakega, ki je v nižjem in nazadujočem srednjem razredu, pa so svoboščine le visokoleteče besede in nedosegljive – in s tem predvsem iritirajoče, nekaj, kar je dano bogatim in eliti.
Vrh slovenskih krščanskih demokratov je včasih prodajal šalo o tem, da so v stranki do popka krščanski, pod popkom pa demokrati. Šala je bila tako smešna, ker so seveda vsi vedeli, da je to preprosto – res. A liberalci imajo še večjo težavo. Ko gre za človekove pravice in svoboščine, so po današnjih merilih levičarji, ko gre za ekonomijo, kapital in premoženje, pa so konservativci. Toda še ta liberalni pogled na ekonomijo so vmes pograbili pravi desničarji in ti so danes tisti, ki kričijo slogane o podjetnikih, le da so za še nižje davke, za še manjšo državo, za še več individualizma, za kriptovalute itd. Liberalci so z drugimi besedami v tem novem času nekaj popolnoma shizofrenega. Golob tako hkrati govori, da je bilo treba omejiti privatizacijo zdravstva, v katero je vodil zavarovalniški pohlep, hkrati pa njegov šef državnega holdinga pošilja v likvidacijo invalidsko podjetje. A to je šele začetek shizofrenosti. Ta se najbolj kaže pri davkih. Čeprav slovenski podjetniki ves čas kričijo, da so davki vse višji, to seveda ni res. Nič se ni spremenilo. Slovenija je po vseh merilih za bogate in močne še vedno malodane popolna davčna oaza. In ko danes podjetniki kričijo, tako ravnajo, da tega raja ne bi izgubili. Sploh pri nepremičninah. Seveda predsednik SD Matjaž Han še do danes ni dal v postopek zakona, ki bi omejil kratkotrajno oddajanje stanovanj – ker je pač liberalec. In kakšne smernice za obdavčitev nepremičnin je dal od sebe Golobova desna roka in finančni minister Klemen Boštjančič? Take, ki bogatih in kapitala ne prizadenejo. Ker je liberalec.
Ta liberalnost Gibanja Svoboda in Socialdemokratov z vsakim mesecem vlade postaja očitnejša. In seveda iritirajoča. A pri tem je najhuje, da kritiki vlade ves čas kažejo na Levico, ki dejansko trmasto izvaja socialne in socialdemokratske poteze, in tej stranki očitajo, da ob dveh liberalnih strankah – torej Gibanju Svoboda in Socialdemokratih – ni dovolj leva. Kar je res absurdno. Levica je edina stranka v Sloveniji, ki govori, dela in dejansko izvaja socialne in socialdemokratske poteze. In to v trdo liberalni vladi.
Vsega tega nismo zapisali zato, ker želimo Gibanje Svoboda in Socialdemokrate odpisati. Daleč od tega. A liberalne stranke, ki sprememb v družbi niso dojele in se jim prilagodile, so vse na poti v politično zgodovino. In sodbo si pišejo same – Macronu ni prav nič pomagalo, da je stranko leta 2022 preimenoval v Prerod, saj s tem ni naredila nobenega ideološkega obrata. Da liberalno ideologijo volivci vse teže prenašajo, so jasno pokazale volitve v evropski parlament, zdaj pa še nemške volitve. Morda je čas, da v Gibanju Svoboda in v SD dojamejo, kako nujno bi bilo, da se na novo ideološko »najdejo«. Ker volivci se ne šalijo. In res ne sprejemajo teh, ki bi bili radi hkrati za ljudi in za kapital. Saj v tej dvojnosti vedno zmaga kapital. In ljudje to vedo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.