7. 5. 2009 | Mladina 18 | Uvodnik
Navidezna dilema
Če ne bi bile prihodnje volitve ravno volitve poslancev evropskega parlamenta, bi poteze, ki jih v tem trenutku sprejemajo politične stranke, tudi v javnosti dobile jasnejši predvolilni predznak. A kaj je že osrednji problem volitev v evropski parlament? Da jih državljani - pa ne le v Sloveniji, ampak v vseh evropskih državah - nikakor niso pripravljeni vzeti tako resno kot nacionalne volilne cikluse. To pa ne pomeni, da jih resno ne jemljejo politične stranke; v tem trenutku se v vseh zelo resno ukvarjajo z volitvami, tako z zbiranjem sredstev, volilno kampanjo kot seveda s predvolilno retoriko. Nič čudnega sicer - do nedelje, 7. junija, je manj kot mesec dni.
A tudi predvolilni čas ne more biti opravičilo za nedopustno politično retoriko, ki si jo je s svojim pozivanjem k ljudskemu linču ustavnega sodišča privoščil poslanec SDS Vinko Gorenak, potem ko je to odločilo, da referendum o odvetniškem zakonu ni mogoč - in s tem seveda SDS pokvarilo načrt, da bi bil hkrati z volitvami tudi referendum, na katerem bi domnevno sprevrženost aktualne oblasti dokazovali s prostimi rokami odvetnikov pri oblikovanju lastnih tarif. Kar sicer ne drži, saj mora spremembe odvetniških cen po zakonu odobriti pristojni minister - a dejstva so pač nepomembna.
Vendar pa zato ni mogoče izključiti, da ne bi bile volitve v evropski parlament kljub temu kar same na koncu nekakšen referendum. Vendar ne o odvetniških tarifah ali o sposobnostih vladajoče koalicije v boju s krizo, kot bi se lahko zdelo po razpravah v preteklih mesecih - temveč referendum o slovensko-hrvaških odnosih oziroma o načinu reševanja spora med državama. Če evropski komisar za širitev Olli Rehn svojega kompromisnega predloga ne bi poslal pred volitvami, bi namreč še naprej vse politične stranke zagovarjale približno isto stališče. Do Rehnovega zadnjega predloga so namreč ga. Če ga v jeziku politike povzamemo: da Slovenija ne bo odstopila od svojih zahtev, da zahteva Slovenija le tisto, kar ji pripada, in da je Hrvaška tista, ki domnevno ni pripravljena narediti dovolj, da bi do ureditve mejnih sporov prišlo. Obstoj Rehnovega predloga in obveze Slovenije, da se nanj odzove, pa zdaj od strank, ki sestavljajo vladajočo koalicijo, avtomatično zahteva preciznejša stališča, s tem pa se njihov prostor za v resnici vsebinsko prazne, a domovinsko čiste izjave oži. Drugače povedano: v naslednjih dneh bo morala vlada dati od sebe zelo jasen odgovor Evropski komisiji. Od tistega trenutka bo slovenska politika v odnosu do reševanja spora s sosednjo državo dokončno spet razcepljena. Karkoli bo namreč vlada storila, vedno bo kritizirana s strani opozicije.
In prav to dejstvo - da vlada ne more več nič storiti, da bi se pred volitvami stranke glede Hrvaške dogovorile oziroma medsebojno pomirile - bi moralo biti temeljno vodilo pri pripravi odgovora Evropski komisiji glede Rehnovega predloga. Odgovor Evropski komisije ne sme postati talec prihajajočih volitev - pa ne (zgolj) zaradi kredibilnosti države v očeh Evrope. Zakaj to poudarjamo? Zdi se, da se vlada nagiba k temu, da bi prav zaradi predvolilnega časa reagirala bolj populistično, bolj nacionalistično, bolj notranjepolitično. Seveda v strahu, da bodo sicer volivci razočarani nad njo. A za volivce, ki od vlade pričakujejo brambovsko držo, noben odgovor vlade ne more biti dovolj oster - in tudi sicer to niso volivci, ki so volili stranke te vlade. Z morebitnim predvolilnim populističnim reagiranjem lahko torej vlada dejansko zapravi kredibilnost pri tistih volivcih, ki jo dejansko podpirajo. Zakaj to poudarjamo? Ker ne bi bilo prvič, da bi se v predvolilni vročici tudi leve stranke kot rešilne bilke oklenile tovrstne retorike. Spomniti se velja reakcije Ropove vlade ob izzivanju Janeza Podobnika ob Jorasovi domačiji tik pred volitvami leta 2004. Je levici takratna reakcija koristila? Ni. Nasprotno. Poleg tega pa ima ta vlada tudi sama izkušnjo, ki je ne gre zanemariti: namreč odločitev, da začne izdajati odločbe izbrisanim. S tem, ko se je držala dejstev in ni kalkulirala, je zgolj pridobila. Te formule bi se morala držati tudi pri reševanju spora s Hrvaško. Politično je bil problem izbrisanih enako težak in je imel enake predznake.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.