21. 5. 2009 | Mladina 20 | Kolumna
Vsi naši dolgovi
Evropske volitve, vladin spopad s tajkuni in vseslovenska mpomoč prestolonici
Nacionalna televizija in časnik »Delo« sta pred evropskimi volitvami objavila javnomnenjski anketi, po katerih SDS opazno vodi pred vladajočo SD, Zares, ki je veljal za promotorja protitajkunske politike, pa je nabral približno takšno podporo kot LDS in zunajparlamentarna NSi. Rezultati so presenetljivi, če upoštevamo, da ima SDS relativno slab status v večini množičnih medijev. Ko je imela pred tednom kongres, je »Delo« postavilo njen dogodek na prvo stran, toda v istem članku je objavilo še negativne ocene kongresa Franceta Bučarja, Spomenke Hribarjeve in Mira Cerarja. Ne, da časnik ne bi smel objaviti svojega komentarja, v njem lahko avtor celo utemeljuje in ironizira, da je zgodba o 10. božjih zapovedih navaden blef. Časnik lahko poleg poročila objavi rubriko odmevi, v kateri zbere poljubna mnenja o dogodku. Toda v poročevalni članek vreči poročilo in 3 posteriorne sodbe, je zloraba novinarskega žanra!!!
Ko smo prebirali članke in gledali prispevke o tekmovanju evrovizijske popevke, smo v njih nahajali poročila o dogodku, kaj se je tam zgodilo, kdo je zmagal, kdo je bil v vrhu, kdo je doživel polom. Nobeno poročilo pa ni objavilo v istem tekstu še ciničnega mnenja jazzista, duhovite pripombe operne dive ali sarkazma starega rockerja.
Če torej navzlic očitni medijski manipulaciji SDS zaseda mesto najbolj priljubljene stranke, je to kronski dokaz o demokratični moči medijev, ki sega daleč prek interesov medijskih lastnikov.
Te dni je bil najbolj začudeno bitje direktor NLB Draško Veselinovič. Mož je pred tedni nadzornemu svetu oddal prošnjo za odstop, zdaj, ko so ga nadzorniki uslišali, pa je nejevoljno presenečen. Kot da je verjel, da odstopa samo pro forma, da je njegov odstop samo režirana igra za ljudstvo, zgolj začasna žrtev, ki jo je zahteval Zares.
Toda problem ni samo Veselinović, temveč tudi javno mnenje, ki po anketnih rezultatih sodeč ne jemlje Zaresa prav zares. Kako? Je mar vox populi zaslepljen tudi pri tej stranki?
Potem ko je vlada pompozno razglasila, kako banke ne bodo mogle več dajati kreditov za tajkunske prevzeme podjetij, je v parlament prišel zakonski predlog o jamstveni shemi za banke, ki zdaj to napoved uzakonja. Toda v tej idili je ena izjema - dikcija, po kateri banke lahko še naprej reprogramirajo tajkunske kredite, in sicer v primerih, ko bi neobnovitev kreditiranja povzročila banki znatno škodo.
Kaj pomeni to pojasnilo, ki ima značaj sfingine prerokbe? V primeru Istrabenza smo videli potezo Franceta Arharja, ki je preprosto zaplenil zastavljene delnice v trenutku, ko mu dolžnik ni več zmogel odplačevati posojila. Nekdanji guverner, oče tolarja in najuglednejši bančnik je demonstriral racionalno potezo.
Zakaj torej vlada predlaga protitajkunski zakon z možnostjo izjeme? Zato, da jo bodo zaobšli vsi tajkuni? Nikakor, pač pa ta princip omogoča, da nekateri dobijo rešilni kredit, drugi pa ne. In kako bo potekal izbor? Vlada je z odstavitvijo Veselinovića dala jasni signal, da je gospodar nad državnima bankama NLB in NKBM. Skratka, tajkuni, ki se bodo podredili vladi in ki bodo ravnali po njenih direktivah, bodo deležni zakonske izjeme. Katastrofa za vladno koalicijo pa bo nastala, če bodo Šrot in drugi veliki direktorski prevzemniki vsi po vrsti postali ustrežljivo kooperativni! Takrat bo vlada zaradi svojega imidža iskala dobesedno kakšnega grešnega kozla, da bo pred javnostjo dokazala iskrenost svojih ukrepov.
Seveda pa mora pred to projekcijo parlament najprej sploh sprejeti zakonske ukrepe. Bo torej Zares vztrajala na svojih načelih in v parlamentu glasovala proti izjemi v zadevi tajkunskih posojil?
Stranka Zares resda ni sporočila, da vsi njeni člani izstopajo iz liste svetnikov župana Zorana Jankovića. Pred dnevi je namreč ljubljansko sodišče dovolilo tožilski pregon zoper Zorana Jankovića in Aleša Čerina zaradi finančne malverzacije v višini skoraj milijon evrov iz časov, ko sta vodila Mercator. Prvi obdolženi je danes župan glavnega mesta, drugi njegov podžupan. Politično vodstvo mesta Ljubljane je v sodnem postopku zaradi finančnega kriminala. Primer, ki ga zgodovina Ljubljane ne pomni!!!!!!!!! In reakcija mestnih političnih strank? So zahtevale, da župan takoj odstopi? Nak, kot da se jih ne tiče.
Je pa župan Zoran Janković na sejo mestnega sveta vložil zahtevo po novem zadolževanju mestne občine. Ker mestni budžet nima dovolj denarja za njegove načrte, kani najeti kolosalni kredit v višini 31 milijonov evrov. Pod socialdemokratsko vladavino županje Danice Simčič je mestni dolg znašel 57 milijonov, pod Jankovićevo ero kaže, da bo poskočil na 139 milijonov.
S katerimi besedami bi opisali to več kot stoodstotno povečanje dolga? Podžupanja Jadranka Dakić, prav tako ex-mercatorica, pravi, da je to zadolževanje le minimalno!????
In kdo bo v prihodnje vračal ta drobceni dolg? Jankovićev plan je preprost: premieru Pahorju in trojčku sem pomagal na volitvah, zdaj mi bodo denar vrnili iz državnega proračuna. Ergo, njegove megalomanske projekte naj solidarnostno plača celotna Slovenija, davkoplačevalci od Murske Sobote, Rogaške pa do Škofje Loke in Vipave!
In kaj če vlada ne zasuje mestno občino z denarji? Enostavno, banke upnice bodo začele počasi zasegati mestno premoženje, Ljubljančani pa bodo živeli v mestu z najdražjimi javnimi storitvami.
Župan je sicer ta hip še naprej visoko priljubljen. Njegovega imidža ne zastre niti popolni prometni kolaps v mestnem centru, ki je nastal zaradi prenove omrežja pod Kolodvorsko ulico. Tak minimalni poseg in mesto je že v izrednem stanju. Ne po naključju, količina gradenj se je v zadnjih letih drastično povečala, število mestnih ulic pa ostaja enako. Še več, pravkar bo mestni svet odločal o izgradnji novih stanovanjskih stolpnic po različnih predelih mesta. In količina avtomobilov na kvadratni meter se bo na novo pomnožila. A meščani očitno še naprej ostajajo vdani, saj razumejo prometne infarkte kot neizbežne naravne ujme, ne pa kot enostavno posledico mestne politike.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.