16. 7. 2009 | Mladina 28 | Uvodnik
Kdo se spreneveda?
Na tem mestu smo že večkrat zapisali, da se ne gre privoščljivo naslajati nad »nesrečo« Boška Šrota ali že padlega Igorja Bavčarja. In kot smo vedeli za Igorja Bavčarja, da se bo na koncu moral umakniti, je to že danes jasno tudi za Šrota.
Oba bi se morala s položajev umakniti že lani, ko je postalo jasno, kam sta pripeljala »svoji« velepodjetji. Takrat sta oba imela priložnost in čas, da to izvedeta častno, kot gospoda. Vendar sta oba vztrajala (Šrot še vedno) do zadnjega možnega trenutka. Razlog za vztrajanje obeh je znan: ne gre za to, da bi želela storiti vse, da bi holdinga Istrabenz in Laško preživela, temveč za njuno osebno preživetje. Bavčar se je v preteklih mesecih predvsem pogajal - zato da je prišel iz zgodbe finančno in pravno čim manj obremenjen. In enako bo v naslednjih tednih ravnal Šrot. Ne bo presenetljivo, če bo tudi njegovo zapuščanje položaja prvega moža skupine Laško trajalo več mesecev. V tem času se bo trdo pogajal, poskušal doseči čim več dogovorov, s katerimi bo razbremenil sebe. Pri čemer je v težjem položaju od Bavčarja: formalna solastnica na sumljiv način pridobljene lastnine, torej Laškega, je namreč njegova žena.
Zgodba o Laškem, Mercatorju, Delu, Infondu ... ima sicer ne glede na spremenjene okoliščine eno trdo rdečo nit: da se namreč vsi po vrsti ves čas sprenevedajo. Poglejmo samo Janeza Janšo, ki je v svojem kabinetu z Bavčarjem in Šrotom »trgoval« z deleži in vplivom na medije. Pa mu kljub temu, da so tako rekoč vsi njegovi glavni kolaboranti v tej raboti že vse priznali, še vedno ni pod častjo kvasiti, da o tem ni vedel nič.
Šrot je Janši enak. Razkritje, da je operacijo zaščite podjetja pred politiko - vseeno gre verjeti, da je na začetku šlo za to - izkoristil za hitro in rokomavhno privatizacijo največjega grozda podjetij v državi, je danes staro, zelo staro. A Šrot se še vedno vede, kot da je zgolj direktor malodane državnega podjetja, zoper katerega so se vsi zarotili.
In čeprav se danes na enak način kot Bavčar v preteklih mesecih na naslovnicah dnevnih časopisov pojavlja Šrot, ker pač banke zahtevajo njegovo glavo, je neprimerno bolj pomembno, kako bodo iz tega prišla podjetja skupine Laško. Če bi se resno zamajala, bi to imelo resne posledice tako za Štajersko, kjer je skoncentrirana večina podjetij v lasti Laškega, zaradi Mercatorja pa se lahko pomembno spremeni tudi gospodarska podoba celotne Slovenije. Istrabenz je zaradi podjetij, ki jih ima v lasti, veliko podjetje, skupina Laško pa je naravnost ogromna - v svetovnem in evropskem merilu seveda ne, v slovenskem pa.
A sprenevedanje ni le Bavčarjevo, Šrotovo, Janševo. Naj to pokažemo s primerjavo: vlada ni imela nobenih težav, ko je razpravljala o tem, kako bo sodelovala s francoskim Renaultom, da bo ta postavil novo proizvodnjo linijo v Novem mestu - ta teden je dogovor oznanila kot velik uspeh. A Laško in Mercator sta za Slovenijo vsaj tako pomembni skupini podjetij. Vlada je k pogajanjem s Francozi pristopila z vso zavzetostjo, zavedajoč se pomena Revoza za Dolenjsko in državo v celoti. A enako bi moralo veljati tudi za vsa našteta slovenska podjetja. Res je absurdno: ko gre za tuje investicije, tuja podjetja, je vsak dogovor normalen, nič ni problematično, ko gre za razmislek o slovenskih velikanih, se vsi začnejo sprenevedati, se izogibati odgovorom - začnejo se vesti, kot da so jih dobili sredi incestnega seksa. A prav nič incestnega ni v tem, da se država ukvarja javno in glasno z domačimi podjetji. Nemška kanclerka Angela Merkel ni imela nobenih težav s tem, ko je šlo za Opel in tudi vsa druga nemška podjetja, dovolj velika, da jih zvezna vlada lahko opazi.
Problem te igre, tega sprenevedanja, da s tem nima nihče nič, ker se kot da ne spodobi, je seveda, da na koncu tudi nihče ne bo, vsaj na prvi pogled, odgovoren, če se bo za kakšno izmed podjetij nova konsolidacija slabo končala. A le na prvi pogled.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.