23. 7. 2009 | Mladina 29 | Uvodnik
Jezni na levico?
Danes ni težko na ulici srečati levega intelektualca, ki že po pozdravu začne negodovati o težavnih razmerah, tej vladi pač, tej koaliciji, Borutu Pahorju, ki je jojprejoj, Gregorju Golobiču, kakšno razočaranje, Katarini Kresal, ki kljub dobrim potezam ves čas zbuja nelagodje zaradi tistega domnevnega mračnega ozadja, ki naj bi bilo za njo. Seveda je razočaranje tudi skoraj vsak minister posebej, pa državni sekretarji so zanič, poteze vlade polovičarske ali slabe in tako naprej.
Če smo natančni, to ni negodovanje, to je jadikovanje. Kot stare primestne ženičke tarnajo in žužnjajo, dolgih obrazov in temnih misli. Le še dve vrečki in cekar jim manjkajo, pa tisti hecni čevlji, ki jih ni mogoče videti v nobeni trgovini in se zdi, da si jih ženičke po osemdesetem podajajo iz »roda v rod«. No, cekar sicer včasih imajo, namreč levi intelektualci.
Torej. Je res tako hudo in je razočaranje res sorazmerno s pričakovanji? Če kaj, je Borut Pahor politik, ki je dejansko celo najbolj izpolnil pričakovanja volivcev - je točno tak, kot so volivci, ko so šli na volitve, mislili, da je. Vse hibe, ki se danes kažejo pri predsedniku vlade, so hibe, ki so jih v Sloveniji vnaprej poznali vsi, tisti, ki so ga volili, in tisti, ki so volili drugi dve stranki levega trojčka, pa tudi tisti, ki ga niso volili. Pahor, z drugimi besedami, ne more biti razočaranje - oziroma je lahko razočaranje le za tistega, ki verjame, da čudeži obstajajo. Zakaj bi po volitvah Pahor postal neki drug Pahor, potem ko je že tako dolgo na političnem prizorišču, pa v vsem tem času ni naredil nobenega odmika od svoje drže (ki je pač neka zelo neoprijemljiva drža, a saj to vemo že dolgo, mar ne?), le postaral se je in mu je to nadelo malce navidezne modrosti, sicer pa je bil le na pravem mestu ob pravem času? Podobno velja za Golobiča in Kresalovo. Da je bil Golobič drugi človek Ultre pet let, ni nobena skrivnost. Da je Ultra v tem času izrazito rasla, tudi. Zakaj torej ne bi smel imeti premoženja? Še več: komu se zdi v resnici čudno, da je svoje premoženje pred javnostjo skrival? Kot da vsi ne vemo, zakaj ga je skrival - ker je vedel, da bo v trenutku, ko se bo izvedelo, da je solastnik Ultre, Janez Janša s svojimi turbomaratonci iz tega naredil škandal, v katerem bo igral na naša najbolj primarna čustva, na zavist, privoščljivost, škodoželjnost. Saj to se je zgodilo zdaj. In pred volitvami bi se tudi. In Kresalova? Mar je danes kaj bolj povezana s svojim partnerjem Mirom Senico, ki se ga slika kot človeka sumljive prakse, kot je bila pred volitvami? Nič bolj in nič manj.
Če povzamemo: volivci levice so na volitvah konec leta 2008 izvolili točno te in točno takšne ljudi, kot jih vidimo danes. A kot da smo doživeli nekakšno izgubo spomina, nekakšno prekrivanje dejanskega z želenim. In zdaj je na delu veliko razočaranje. Niso takšni, kot smo mislili, da bodo. Ne bo držalo: so v glavnem točno takšni, kot smo mislili, da bodo. Ne ravnajo tako, kot smo mislili, da bodo. Ni res. Ravnajo v glavnem natančno tako, kot smo mislili, da bodo. Za osvežitev spomina velja danes prebrati mnenjske članke vodilnih levih intelektualcev, ki so jih napisali pred volitvami 2008. Opisi Pahorja, Golobiča in Kresalove so enaki današnjim. Še več: popisani so tudi vsi osrednji konflikti, do katerih bo prišlo, težave, s katerimi se bo trojica spoprijela, nezmožnosti, ki bodo volilno telo frustrirale.
Edina razlika je v tem, da Janez Janša, ki je prestrašil in poenotil levo in sredinsko volilno telo, ni več tako aktualen, tako živo pred nami. In da počasi pozabljamo razloge, zaradi katerih je volilno telo s figo v žepu, z dvema pljunkoma čez rame, stisnjenih zob in tako naprej, a hkrati zavzeto in resno, odšlo na volitve in glasovalo za ta trojček, za ta veliki kompromis - saj za to je vendar šlo. A ljudje smo pozabljivi; ko je treba, se spomnimo le tistega, kar nam tisti trenutek pritrjuje, potrjuje naša trenutna ravnanja in razmišljanja. In težava levice je danes prav v tem: da so nenadoma vsi pozabili, da je šlo za slabo izbiro, ki pa je bila nujna, ker je edina preprečevala tisto, kar je večina dojemala kot nevarno in strah zbujajoče.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.