6. 8. 2009 | Mladina 31 | Uvodnik
Problem novinarstva
Zadnji dve zgodbi, ki že tedne zaposlujeta slovensko javnost, na eni strani torej Pivovarna Laško in na drugi Mura, ne kažeta le, kako je pri prvi kriza udarila po tistih, ki so špekulirali, pri drugi pa po tistih, ki so ves čas delovali na robu preživetja, temveč razkrivata tudi plitkost in nezmožnost slovenskega novinarstva. Kako vdano so se lotili novinarji napihovanja absurdne, smešne ponudbe Joca Pečečnika, ga slikali kot dobrotnika, ki bo rešil Muro! S čim? Z razprodajo izdelkov? Z državnim denarjem? S tem, da bo v Muro vložil stavbo, ki sicer stoji sredi Ljubljane, a ravno na dovolj irelevantni ulici, da noben trgovec tam ne bi postavil trgovine? In čeprav je bilo vse skupaj tako evidentno, razen redkih ekonomistov in nekaj zadržanih komentatorjev, ki so povedali, da gre za neresno ponudbo, saj to z obstojem Mure pač nima nobene povezave, so dnevnoinformativni mediji dan za dnem »prodajali« Pečečnikovo ponudbo kot resno in tudi resne obravnave vredno. Pečečnik je »glad« novinarjev in medijskih hiš, željnih napetih in atraktivnih zgodb, izkoristil in se pri tem postavil še v položaj žrtve - pa ne le vlade, ampak celo teh istih medijev.
Podobno velja za prodajo Šrotovega deleža poslovno irelevantnemu in majhnemu podjetniku iz Italije. Kaj je v resnici prodal Šrot in komu? Kako je mogoče resno jemati koga, ki govori takšne neumnosti, kot jih je Pierpaolo Cerani, o tem, kako rad pije radensko, zaradi česar kupuje Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Delo, Večer in še kopico drugih podjetij, ne da bi sploh vedel, katera so in kaj počnejo? In vendar so ga resno jemali, vsaka njegova izjava je bila objavljena kot pomembna. In še danes se vse skupaj jemlje kot verodostojna zadeva, čeprav za to ni nobenega, niti majhnega razloga. Zakaj bi tuje banke dajale kredite skupini Pivovarna Laško prek podjetnika, katerega podjetje je manjše od najmanjšega podjetja znotraj skupine Laško? Zakaj bi Cerani dobil ugodnejše kredite na mednarodnem trgu kot pa Laško samo?
Zakaj torej mediji vse bolj pogosto ne odigrajo svoje vloge? Zakaj napihujejo zgodbe, ki so tako evidentno prazne, neumne? Zakaj sodelujejo v igri, ki jo igrajo drugi in jo dnevno določajo in odmerjajo? Mediji in novinarji s tem vsak dan padajo na izpitu svoje elementarne dolžnosti, ki naj bi jo imeli do javnosti: ne le, da ji posredujejo vse, kar se zgodi, temveč da s svojo zmožnostjo in znanjem dostopanja do relevantnih informacij in sogovornikov stvari postavljajo na pravo mesto. Zgoraj opisani način obravnave tako pomembnih tem novinarstvo kot tako premika iz področja informiranja v področje zabave, ustvarjanja navidezne resničnosti, ustvarjanja domnevnih zgodb - ustvarjanje domnevnega dogajanja. Seveda gre pri tem za odgovornost urednikov in novinarjev: a zdi se, da v tem soustvarjanju uživajo, se počutijo sami del dogajanja, se napajajo v tem adrenalinskem vrelcu. Z drugimi besedami: v tem sodelujejo predvsem zato, ker jih to dela in ohranja žive, ohranja pomembne. V trenutku, ko bi stvari pokazali takšne, kot so, pogosto torej banalne, bi njihov pomen ustvarjanja novic padel, postali bi le novinarji. Velikokrat se poudarja, kako novinarstvo v infotejment pehajo neodgovorni lastniki, ki si želijo visokih poslušanosti, gledanosti in naklad. A veliko bolj res je, da jih v to pehata častihlepnost in potreba po zadovoljevanju lastnega občutka pomembnosti.
Seveda ta kritika novinarstva ni nova, niti ni preveč trda. A vendar gre tako pri Muri kot pri Pivovarni Laško za pomembne stvari, ki vplivajo na realne ljudi, ljudi iz mesa in krvi, tako trdo in neizprosno, da je na to treba opozoriti. Mediji bodo kmalu našli neko novo zgodbo, delavke iz Mure bodo postale včerajšnja novica, Cerani pa bo najverjetneje že v nekaj tednih pač le eden izmed ljudi, ki si včasih kupijo Radensko. V flaški.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.