22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kolumna
Energije v prazno
Elementi praktične politike aktualne vlade
© Tomaž Lavrič
Ko je podjetje »Mura« celo letošnje leto bivalo v agoniji preživetja, so Prekmurci pozivali premiera, naj jih za Boga vendar obišče in jim pomaga. Toda predsednik Borut Pahor ni in ni našel prostega termina, da pride in prisluhne njihovim težavam. Ko pa je največje prekmursko podjetje dokončno kolapsnilo in se je delavstvo dvignilo v upor, je prvi mož vlade prišel na pogorišče in izrazil vsaj nekaj sočustvovanja z odpuščenimi. Ti so ga sicer vabili kot premiera, ki bi jim lahko pomagal z ukrepi in zakoni, namesto tega pa so dobili pomoč duhovnega sočutja. Zdaj pa je v slabem mesecu znova treščilo v Murski Soboti: prikazala se jim je Marija, vendar v podobi premiera Pahorja. Ta je namreč še v drugo prišel na obisk v tokrat novo podjetje »Muro«.
Če je bil prvič deležen žvižgov izgubljenih delavk, ki jih je čakala odpoved službe, je tokrat prikorakal zmagoslavno. Tisoči, ki bi mu lahko žvižgali, sedijo brez službe doma. On pa žanje pozitivni imidž rešitelja Prekmurja.
Vlada je namreč bombastično napovedala radikalne ukrepe, ki naj bi iz Prekmurja naredili davčno oazo. Mnogi ekonomisti so se sicer zgrozili ob tej ideji. Kaj se bo razvilo iz nje, pa se bo šele pokazalo iz zakonov, ki jih bo sprejel parlament.
Pahorjeve besede imajo, odkar je premier, kratko življenjsko dobo. Že prve dni po zmagi na parlamentarnih volitvah se je oglasil veljak Zaresa Franco Juri in našteval zamenjave direktorjev državnih firm, ki jih bo izvedla nova vlada. Tedaj še mandatar Borut Pahor je energično nastopil pred mediji in nonšalantno zavrnil Jurijev juriš. Toda bilanca po enem letu je natančno takšna, kot jo je po slavju volilne noči napovedal Zaresov poslanec.
V tednu, ko je organizacija Novinarjev brez meja objavila lestvico novinarske svobode, ki je pod Pahorjevo vladavino zabeležila opazen zdrs Slovenije na svetovni lestvici, se je pojavila tudi zadeva Borut Meško. Direktor STA Bojan Veselinovič je namreč začel postopek krivdne odstavitve odgovornega urednika Meška. Ta opisuje, kako je zadnjega pol leta doživljal neprestani mobing direktorja, ki mu je dnevno nalagal nova in nova birokratska dela, kot da ima pred seboj osebno tajnico in ne avtonomnega odgovornega urednika. Z malo domišljije si lahko predstavljamo metaforo poraženega Herakleja, ki je izvrševal neizvršljiva dela, ki mu jih je nalagal kralj Evristej. Zadeva je zares farsična, če pomislimo, da je bil očitek slaba priprava projekta evropskih volitev. STA je namreč v vsej svoji zgodovini samoumevno profesionalno spremljala vse volitve, ne da bi zato potrebovala posebne direktive najvišjega urednika. Avtonomija medija se kaže v tem, da ta deluje odlično sam po sebi. Kvaliteta medijskega poročanja je pač odvisna od reporterjev in ne od napotkov njihovega šefa. Kakorkoli že: nazornih težkih grehov urednika Meška ni videti, toda grozi mu odstavitev in izguba službe. Društvo publicistov zato v izjavi napada tudi predsednika vlade, da je soodgovoren za tako brutalno odstavitev.
Če zadevo postavimo v zgodovinski okvir, se moramo spomniti, da je tudi vlada Janeza Janše leta 2007 z močjo vladne uredbe 1. junija postavila Alenko Paulin za direktorico STA. In slednja je v dobrem mesecu odstavila dotedanjo odgovorno urednico Nadjo Podobnik, na njeno mesto pa imenovala Boruta Meška. Po mesecu in šestih dneh je STA doživela uredniško menjavo.
Pahorjeva vlada je za direktorja postavila Bojana Veselinoviča 2. aprila 2009 in že po mesecu dni so mediji poročali, da je na odgovornega urednika pritiskal, da naj odstopi, konec oktobra po štirih mesecih pa je v zraku odpoved njegovega delovnega razmerja.
Če dogodka primerjamo s cinično distanco, lahko rečemo, da je Pahorjeva oblast za tri mesece bolj dobrohotna od Janševe, in da je Janševa izvedla menjavo s pozicije gole moči brez argumentov, medtem ko je za odločitvijo Pahorjevih formalno lepa procedura, ki kaže, da bo v finišu kulminirala celo z aklamacijo novinarskega kolektiva. Toda med njima je velika vsebinska razlika. Janševa vlada je resda razumela zmago na volitvah kot dodeljeno pravico, da menja vrh STA, toda zoper odgovorno urednico Podobnikovo niso vodili profesionalne diskreditacije. Resda so jo na mah umaknili, a prestavili so jo na decentno mesto namestnice odgovornega urednika. Pahorjeva vlada pa prek Veselinoviča izvaja zamenjavo Meška po proceduri, vendar tako, da ga kot urednika diskvalificira in mu nameni še izredno prekinitev delovnega razmerja, kar pomeni, da se lahko znajde na cesti celo brez osnovnih pravic, ki gredo brezposelnemu.
Nenavadno, če pomislimo s kakšno subtilnostjo je aktualna vlada odstavljala direktorje velikih podjetij Telekoma, Zavarovalnice Triglav etc., ki jim je namenjala še sanjske odpravnine. Vsekakor pa priročen zgled primerjave nove in stare oblasti skozi vprašanje, pod katero bi bili raje odstavljeni kot odgovorni urednik STA?
Če je to področje, ki zadeva le načela in nekaj osebnosti, je bolj krucialen odnos aktualne vlade do posameznih delov Slovenije. Medtem ko so zaenkrat namenili Prekmurju gradove v oblakih, je vlada izjemno konkretna pri mestu Ljubljani. Za Jankovićevo garnituro, ki je mesto zadolžila blizu bankrota, kani s posebnim zakonom nameniti dodatnih 15 milijonov evrov letno. Ni čudno, da so se zdrznili prebivalci pokrajine ob Kolpi, ki sporočajo, da je njihova regija med najrevnejšimi, za razliko od Prekmurja celo brez vitalnih povezav z avtocesto, in terjajo, da vlada tudi zanje pripravi posebni spodbujevalni zakon.
Ko je mariborski župan Franc Kangler uvidel, kako Pahorjeva vlada iz državne malhe ženerozno preliva denar v mestni proračun Ljubljane, je ravnal hladno racionalno z vprašanjem: zakaj finančne dotacije samo najbolj razviti prestolnici, ne pa drugim mestnim občinam?
Prav te dni vlada dobiva novega ministra za lokalno samoupravo Henrika Gjerkeša. Izvolil si ga je sam premier Pahor, ki pa na njegovi predstavitvi ni znal izgovoriti niti njegovega priimka, gospod s težkim priimkom pa v prvem nastopu pred poslanci ni bil sposoben izreči treh smiselnih stavkov s svojega novega področja. V resnici razumljivo, namesto enotne državne politike do vseh slovenskih dežel se nam obeta serija parcialnih zakonov: en bo veljal za Prekmurje, drug za Ljubljano, tretji za Belo Krajino, četrti morda za Maribor, peti za Obsotelje oziroma vsakemu glede na bližino do vladajoče koalicije.
Medtem pa Zasavje postaja grdi raček Slovenije. V ekološko nadpovprečno degradirano okolje so blagoslovili nove škodljive emisije iz tovarne »Larfarge«, kar pa je le kaplja v primerjavi z napovedjo gradnje gigantske termoelektrarne v Šoštanju, ki naj bi stala skoraj milijardo evrov. Razlog je napovedano pomanjkanje elektrike v prihodnosti.
Klasična arogantna oblastniška poteza vladajoče nomenklature, ki odloča o prihodnosti države v kabinetu z energetskimi trgovci. Vlada namreč ni organizirala javne razprave o problemu pomanjkanja energije, niti se ni odločila kot nekatere evropske države denimo Francija, ki je izračunala, da je za blagostanje bistveno bolje, če država ponudi ugodne kredite za izolacije stavb, s katerimi bi sistematično odpravili 40 in več odstotne izgube energije, kot pa da ob isti megalomanski porabi gradijo nove termoelektrarne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.