17. 12. 2009 | Mladina 50 | Uvodnik
Krvavi tuš in topla voda
»Najbolje bo, da se namesto maščevanja čim prej 'spravimo' z dejstvom, da so lahko bivši nedemokrati v demokraciji enako dobri demokrati. Drugače povedano: tudi Smole je lahko sprejemljiv poslanec v večstrankarskem parlamentu, Ertl zanesljiv inšpektor v apolitični policiji, in če drži trditev, da je bil najdonosnejši slovenski časopis Nedeljski dnevnik ves čas v udbovskih rokah, potem so lahko tudi bivši udbaši tržno uspešni novinarji.«
Nekdanji odgovorni urednik Mladine Robert Botteri, 30. marca 1990, v uvodniku Krvavi tuš in topla voda demokracije
Ena izmed značilnosti Mladine in njenih ustvarjalcev s konca osemdesetih in začetka devetdesetih je, da so tako časopis kot njeni novinarji vedno znali narediti korak naprej, še preden so se drugi novih razmer sploh navadili. Ko so novodemokrati tipa Grims, Virant, Jerovšek itd. še z varnih zapečkov opazovali, ali se bo demokracija res prijela, so Mladinini novinarji že kritizirali porajajočo se novo demokratično oblast. In komu to ni šlo v glavo? Oblasti, tedaj novi. Tako kot komunistična tudi nova oblast ni razumela, da je oblast pač oblast in da se oblast kritizira, ko počne neumnosti. In ni bilo nenavadno, da so sledile diskvalifikacije tako revije kot njenih novinarjev. Ni poteklo veliko časa, pa so šli Mladinini kolumnisti in novinarji - pa ne le Mladinini, da se ne bo slišalo prenapeto - novim tako na živce kot prejšnjim, pri čemer so novi Mladinine novinarje nenadoma absurdno slikali kot ostanek prejšnjega režima. In to ravno tisti izmed novih, ki jim je od komunističnega obdobja na brkih ostalo največ mleka, če smo malce zafrkljivi.
A dvoma ni: podelitev odlikovanja Tomažu Ertlu za akcijo Sever je bilo nespametno in nepotrebno dejanje. Če so člani združenja Sever želeli izpostaviti pomen akcije, so imeli na voljo veliko operativcev, ki so akcijo izpeljali - priznanje res ne bi bilo tako odmevno, pa vendar. Tomaž Ertl je bil pač eden zadnjih trdorokcev. Vse napisano pa ne pomeni, da mu lahko kdorkoli odvzame zasluge za akcijo Sever. Kar vsiljuje se primerjava z nekim drugim junakom, ki mu zaslug ni mogoče vzeti, a mu hkrati te zasluge ne dajejo nobenih posebnih pravic - pri čemer se ta junak prav v tem razlikuje od Ertla. Namreč: junak misli, da ima posebne pravice.
Ta junak je seveda Janez Janša. Janezu Janši nihče ne more odvzeti zaslug, ki jih ima za čas demokratizacije in osamosvajanja. Bil je najboljši obrambni minister, ki si ga je lahko Slovenija zamislila za čas osamosvajanja. To še zdaleč ni edina njegova zasluga. Za veliko dejanj smo mu lahko hvaležni vsi prebivalci današnje Slovenije. Ni edini, je pa med najbolj zaslužnimi. Vendar pa ga to ne odvezuje za vsa tista dejanja, ki so bila v popolnem nasprotju z demokratičnimi pravili. Ne odvezuje ga za Depalo vas in prekoračitev pooblastil, ki si jih je po njegovih navodilih takrat privoščila vojaška obveščevalna služba. Še več: takrat se je pokazalo, da je pri tem ravnanju izhajal prav iz lastnega prepričanja, da ima zaradi preteklih zaslug tudi pravico do posebnih pooblastil, ki jih obrambni strukturi ne dajejo ne zakoni ne ustava. In prav tako zaradi osamosvojiteljskih zaslug ni imel nobene pravice »terorizirati« drugače mislečih, ko je njegova vlada leta 2004 prevzela oblast. To je bilo ravnanje nedemokrata, trdorokca. In vendar to ne pomeni, da bi lahko na primer leta 2010 kdorkoli oporekal, če bi mu podelili katerokoli priznanje za njegove zasluge v času demokratizacije in osamosvajanja. Tistega mu ne more vzeti nihče. A demokrat zato ni. Kot Igor Bavčar zaradi preteklih zaslug ni nič manj tajkun, da o Ruplu niti ne zgubljamo besed.
Pretekle zasluge je treba znati priznati, a posamezna dejanja hkrati ne morejo biti tista, na podlagi katerih je mogoče potegniti črto in zakoličiti mnenje o nekem človeku.
Kaj je torej mislil predsednik Türk, ko je podelil priznanje Ertlu? Verjetno se mu sploh ni zdelo tako pomembno. In v resnici tudi ni bilo, bilo je priznanje staremu človeku za neko dejanje. Janša danes zaradi te podelitve poziva na ulice in trge. Kaj je bila že akcija Sever? Z njo so preprečili, da bi jogurtni revolucionarji iz Srbije zasedli slovenske ulice in trge. Namen uvoženih demonstracij je bil pokazati, da slovenska oblast izgublja nadzor, namen je bila destabilizacija Slovenije. In kaj počne Janez Janša danes? Kakšen je njegov namen?
Kako pogosto se zgodovina ponavlja, ni odvisno od nje same, ampak od ljudi, ki jo ustvarjajo. Ali kot je rekel Janša: »Tudi Hitler je gradil avtoceste, pa ni bil odlikovan.« Res je. Kot je res, da je na oblast prišel z demokratičnimi volitvami.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.