Ukiniti vojsko
V zadnjem času je bilo že večkrat ponovljeno, kako je kriza v resnici razkrila vse dejanske in prave probleme Slovenije: kako nas je ta kriza razgalila, pokazala vse hibe družbe, vse hibe gospodarstva, vse hibe elit in ne nazadnje razpon moralne nedoslednosti vsakega posameznika. Ali pa morda zdravega egoizma?
Problemi pa se kopičijo. Kako rešiti problem starajočih, vse bolj osamljenih? Kako rešiti problem vse bolj obremenjenih zaposlenih? Kako rešiti problem tistih, ki delo izgubljajo in ga v velikem delu ne bodo nikoli več dobili? Kako se spopasti z naselji in kraji, ki izgubljajo edino tovarno, brez katere bo kraj zamrl? Kaj narediti za prihajajoče generacije, ki jih čakajo samo bremena preteklosti? Kako se sploh lotiti problema okolja, ko to zahteva tak psihološki obrat vsakega posameznika? Vse to zahteva ogromna sredstva, v preteklosti porabljena za orožje, bolnice v prestižnem steklu, ki spominjajo bolj na sedeže kakšnih multinacionalk, nepotrebne upravne stavbe ... Nenadoma je vse nakopičeno. Res je vsega preveč, vse je preveč zavozlano, vsi problemi so predolgo stali, predolgo so bili odrivani. Kot če bi se vam neplačani računi nabrali v predalu - v nekem trenutku jih je toliko, da njihovo plačilo ni več obvladljivo, da povzročajo le še obup.
A ljudje, ki se znajdejo v skrajnem obupu, so po navadi sposobni radikalnih potez. Sposobni so se spremeniti v 24 urah. In zmožni so zmagati - na koncu biti neprimerno bolj zadovoljni. Ta pogum bi morale imeti države. In mar ni Slovenija ravno prav majhna, ravno prav obvladljiva, da se lahko sama naredi za svetovni eksperiment? Sliši se revolucionarno. Saj tudi je. Pa vendar: zakaj ne bi začeli popolnoma resne razprave o razpustitvi vojske, odprodaji celotne oborožitve in o prekvalificiranju dela vojakov v socialne delavce, ki bi skrbeli za starostnike, del pa v civilno zaščito? Zakaj ne? Seveda bi hkrati izstopili iz Nata, tudi s tem bi privarčevali. Zakaj plačujemo za Slovenijo ogromno armado, ko pa bi lahko imeli najboljši socialni sistem na svetu? Se spomnite, kako na hitro je Janez Drnovšek odpravil obvezno služenje vojaškega roka? Še dan prej se je zdelo nemogoče, naslednji dan je bilo to le še dejstvo, ki so ga vsi sprejeli.
Čas je za revolucionarno razmišljanje. Vlada v kriznem obdobju ima v resnici priložnost, ki je vlada v času konjunkture nima. Lahko izpelje vse tisto, kar se zdi nemogoče. V stiski je pač več mogoče, ljudje postanejo bolj odprti za bolj (pozitivno rečeno) skrajne možnosti. Pazite: ne gre le za razpustitev vojske, gre za prekvalifikacijo, s tem pa za preusmeritev denarja in družbenega razmisleka. Enako revolucionarno bi morali razmišljati tudi na drugih področjih. Če privarčujemo pri vojski, lahko del sredstev namenimo tudi za pokrivanje dolgov Darsa. Zakaj Darsa? Ker je Dars tako obremenjen z dolgovi, da je prometna politika v zadnjih letih dobesedno stimulirala mednarodni tovorni promet, da potuje po slovenskih cestah in s tem polni slovensko avtocestno blagajno. Ne splača se iti čez Avstrijo, ne splača se iti na vlak. Seveda je to danes za Slovenijo posledično velik ekološki problem. A če se ceste razbremenijo tovornega prometa, če se ta preusmeri na vlake, bo to ena najboljših potez v boju zoper onesnaževanje.
Ukinimo vojsko. Izstopimo iz Nata. A to naj bo prvi korak spremenjenega razmišljanja. Iskanje boljšega položaja na popolnoma neudobnem stolu - to namreč počnemo zdaj, ko iščemo rešitve, ki naj bi zagotavljale nekakšno posnemanje prejšnjih časov, pri čemer ti časi niso bili tako idealni, kot se morda z oddaljevanjem dozdevajo - ne bo rešilo naših bolečin in težav.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.