Malo delo?
Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev. Z veliko verjetnostjo bo pri izhodu iz sedanje krize in dolgotrajnem zniževanju visoke brezposelnosti prav ta oblika dela ena od pomembnih rešitev prehoda v aktivnejšo zaposlitev.
Zakonska ureditev »malega dela« naj bi ponudila nove ukrepe na trgu dela. Z njimi naj bi reševali nekatere stare sistemske probleme, kot je študentsko delo, hkrati pa odpirajo nove oblike zaposlovanja v obdobju visoke brezposelnosti. Zakonska ureditev zato pomeni šolski preizkus vladnih protikriznih sposobnosti in razvojnih namer. Reforma trga dela je eno ključnih področij izhoda iz sedanje krize, ureditev malega dela zahteva druge sistemske spremembe in povezano delovanje ukrepov. Študentski upor je hkrati dober preizkusni kamen politične moči sedanje vlade.
Toda očitno tudi tokrat ne gre brez zapletov. Ureditev malega dela je za Pahorjevo vlado zgolj rešitev študentskega dela, manj pa gre za želene fleksibilnejše oblike zaposlovanja in sistemsko ureditev na trgu dela. Očitno je ministrstvo za delo s tem želelo prikriti spremembe študentskega dela in zaobiti politični spopad s študenti. Nova zakonodajna ureditev je očitno namenjena predvsem analizi in rešitvam na področju študentskega dela, manj pa celoviti sistemski ureditvi malega dela in dodatnemu zaposlovanju. Toda takšna politična obvoznica ni najboljša popotnica dobrih strokovnih rešitev.
Zgodba je preprosta. Vladno urejanje študentskega dela zahteva širše rešitve. Te zadevajo tudi sedanjo reformo študijskega procesa, pa financiranje visokega šolstva, predvsem pa drugačen sistem štipendiranja in kreditiranja študija, če ostanemo zgolj pri finančnih plateh študentskega načina življenja. Če torej vlada želi spremeniti študentsko delo kot deviacijo na trgu dela in hkrati povečati učinkovitost študija, potem mora študentsko delo obravnavati celovito in na drugačen način. Če nasprotno razume malo delo kot pomembno sestavino večje fleksibilnosti trga dela in zaposlovanja, ki omogoča zmanjšanje sive ekonomije, drugačno delo in novo zaposlovanje, potem mora postaviti v ospredje predvsem fiskalne olajšave in nove administrativne poenostavitve. Vladni predlog je zato pri obeh problemih ostal na pol poti. Ni ponudil celovite rešitve študentskega dela in se hkrati želi izogniti določanju in urejanju splošne oblike malega dela kot pomembnega področja reformiranja trga dela.
Sedanja globalna recesija je dolgoročno prizadela trg dela. Razmeroma največje breme bodo nosile občutljivejše skupine zaposlencev, predvsem pogodbeni delavci, mlajši zaposleni, iskalci prve zaposlitve, pa tudi študentje s svojim fleksibilnim zaposlovanjem. Študentsko delo je bilo pred desetletji namenjeno občasnemu izboljšanju življenjskega standarda študentov, služilo je prvemu nabiranju delovnih izkušenj in kompetenc, pa tudi danes je to najhitreje rastoč segment slovenskega trga dela, ki obsega 3,7 odstotka med vsemi delovnimi aktivnimi, zajema tretjino delovno aktivnih med 15. in 24. letom, na leto izdajo prek milijon napotnic, bruto vrednost izplačil študentom in dijakom pa presega 340 mio eur (2008). To pomeni, da študentsko in dijaško delo postaja normalna in najbolj razširjena oblika fleksibilnega zaposlovanja mladih. Študentsko delo skupaj z začasnim delom za določen čas pomeni petino vseh zaposlitev. In prav v tem obsegu in strukturnih značilnostih študentskega dela tiči jedro problema.
Študentsko delo nosi s seboj veliko več slabosti, kot pa prinaša koristi. Ključna nevarnost za posameznika in tveganje za družbo izhajata iz povezanosti študentskega dela in učinkovitosti študija. Več študentskega dela v sedanji obliki pomeni predvsem podaljševanje študija, slabše študijske rezultate in prepozen prehod na trg dela. Zato poceni študentsko delo preprosto ne prinaša srednjeročne socialne varnosti, temveč ravno nasprotno izpodriva redno zaposlitev mladih. Vodi v njihovo delovno in socialno marginalizacijo, prispeva k dodatnemu izkoriščanju na trgu dela in pomeni nelojalno konkurenco začasnemu delu in prvi zaposlitvi drugih mladih. V Sloveniji je zato slaba tretjina vpisov namenjena predvsem ugodnemu študentskemu statusu. Študentje se vpisujejo, da bi delali, in ne nasprotno, da bi s študijem pridobili kompetence za normalen vstop na trg dela. Krog je tako sklenjen in dejansko postavljen na glavo.
Vladna rešitev je zato v prvem koraku pravilna. Povzema določila OECD glede malega dela (do 14 ur tedensko, 672 ur na leto), plačila ne smejo presegati višine minimalne plače, uveljavlja sorazmerne prispevke iz dela, uvaja centralno evidenco, spreminja način posredovanja zaposlitve in ohranja napotnice. Torej kombinacija starega in novega. Toda drugi korak ministrstva je že manj dosleden. Malo delo, ki je omejeno na nepridobitno dejavnost, opredeljuje predvsem študentsko in dijaško delo ter upokojence. To je nesmiselna omejitev, saj bi morali dostopnost do posebnosti malega dela imeti vsi aktivni prebivalci. Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev. Z veliko verjetnostjo bo pri izhodu iz sedanje krize in dolgotrajnem zniževanju visoke brezposelnosti prav ta oblika dela ena od pomembnih rešitev prehoda v aktivnejšo zaposlitev. Študentsko delo bi moralo biti pri tem manj pomembna oblika dela in ne osrednji nosilec zakonodaje in dejavnosti nasploh. Toda zato potrebujemo tretji korak. Malo delo mora postati privlačna alternativa zaposlovanja, kar pomeni, da mora dobiti pomembne davčne ugodnosti, nižje administrativne stroške in mora postati učinkovita metoda zaposlovanja za vse marginalne skupine, študente, upokojence in brezposelne. Vse skupaj zahteva torej resno sistemsko reformo trga dela, od davčnih sprememb do regulacije posameznih segmentov delovne sile.
Reforma študentskega dela je edini pravi cilj vladnega predloga o malem delu. Toda tukaj bo trčila na žilave socialne interese študentov, predvsem pa politične rentnike na ŠOS in zasebne interese lastnikov študentskih servisov. Veliko je prisklednikov, malo pa je tukaj zasebne in družbene odgovornosti. Država bo morala v politični boj z močnejšim strelivom. Potrebujemo nov način financiranja visokega šolstva, več štipendij in študijskih kreditov, pa tudi več domov in drugačnih oblik študijskega dela (prostovoljstvo kot obvezna učna vsebina). To zahteva več sorazmernosti med odgovornostjo in pravicami. Sicer bo »malo delo« pomenilo, da bomo spet manj delali na račun drugih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.