15. 4. 2010 | Mladina 15 | Kolumna
Vsi stebri pravne države
Tožilstvo, pravica do plače za opravljeno delo, gradbeni karteli in uničevanje okolja
© Tomaž Lavrič
Finalni ultimat LDS je potekal pod sloganom borbe za pravno državo. Policijska ministrica Katarina Kresal in pravosodni minister Aleš Zalar sta v intervjujih nastopala uni sono kot borca za pravno državo. Češ, pravna država je ogrožena, garant pravne države pa sva midva, s tem, ko reformirava ministrstva.
Za pravno državo so se v zgodovini zavzemali brezpravni, izrinjeni, izbrisani, vsekakor tisti, ki niso imeli v rokah politične moči. In so zato prav s sklicevanjem na vladavino prava poskušali omejiti moč oblastnikov.
Toda vseeno, kakšna je teža besedovanja liberalnih prvakov? Na začetku marca se je prva dama policije prek INFO TV naslovila na prebivalstvo: »Ko bomo razumeli, da je prevelika hitrost prevelika nevarnost, potem se bodo stvari začele spreminjati.«
Še preden je petelin trikrat zapel, že so možje postave namerili, da je ministričin avto brzel 166 km na uro. Resda ni najbrž nikogar, ki bi te hitrosti ne dosegel, toda če sam pridigaš vzdržnost, a že naslednji hip kršiš svoja lastna načela?
Še bolj pomenljiva je ocena LDS ministrov, da v preganjanju gospodarskega kriminala dobro delujeta policija in sodstvo, da pa je popoln razpad delo tožilcev. Zatorej je potrebno reformirati tožilstvo in zamenjati generalno tožilko.
A kje so poglobljene strokovne analize?
Ko je Janševa vlada pred leti vršila reformo sodstva in zakona o medijih, so glavni očitki merili na spremembe v ozkih krogih brez sodelovanja najširše strokovne javnosti. Danes isti liberalni minister pripravlja reformo tožilstva v svojem kabinetu, pri čemer so pogledi, izkušnje in mnenja tožilskega vrha apriori izključeni. Jasno, če se ne strinjajo z njim.
Toda, zadeva je še bolj problematična. Sloni namreč na predpostavki, da akt reforme prinese že sam po sebi fantastično učinkovitost tožilskega pregona. In za povrh na celi črti devalvira delo tožilcev, ki da danes malodane sistematično vršijo tiho stavko.
Osrednja topika je sicer magnetogram pogovora med pravosodnim ministrom in dvema tožilkama in usodno vprašanje, kaj je bilo izrečenega v cenzuriranih stavkih. Pravna država torej stoji ali pade na par stavkih. Res?
In kaj je kardinalni problem slovenske družbe? Realnost, da številni podjetniki ne plačujejo plač zaposlenim. Skupine zidarjev iz Bosne so se v brezupu oklenile poslednjega orožja - svojega telesa. Pridejo torej v podjetje, kjer se nastanijo in se ne premaknejo, dokler jim lastniki ne nakažejo plač. Popolni zlom pravne države. A ne le v tem primeru, podizvajalci zdaj pripovedujejo pred teve kamerami o enormnih zneskih, ki jim jih paradne gradbene firme ne plačujejo. Sodni procesi pa se vlečejo ad calendas graecas.
Tema za ministra za pravosodje, ki pa javnosti pripoveduje o svoji bitki z generalno tožilko, ne pa o spremembah, ki bi upnikom zagotovili sodno varstvo v razumnem času.
Prvi šok pa je razkritje varuha konkurence, da obstaja tajni dogovor med gradbenimi giganti, ki da so podpisali kartelni protokol, po katerem so izigravali DARS in državo pri javnih razpisih.
Razkritje, ob katerem pa vlada molči. Vlada je pod vodstvom premiera Pahorja pred meseci letela v Libijo, da bi Zidarjevemu SCT et consortes pomagala pri poslih v Afriki, toda slovensko vlado so ista podjetja sistematično opetnajstila pri gradnji avtocest. Davkoplačevalci smo iz proračuna posredno financirali prevzeme gradbenih velikanov!!!????
Vlada pa se obrača stran in rešuje pravno državo v spopadih s tožilko Brezigarjevo. No, od ministrov je nekaj promptne nejevolje pokazal le gospodarski minister Matej Lahovnik.
Še več, v času, ko je Ustavno sodišče zasuto z zadevami, si je vlada dovolila, da ga prekvalificira v pravnega svetovalca. Nanj je naslovila vprašanje, če so postopki za razrešitev generalne tožilke v skladu z ustavo. Tu bi pričakovali nekaj dignitete od najvišjega sodišča v državi, da zadevo preprosto zavrže. Saj ni servisna služba vlade!
Če se navadni državljani ne morejo nanj obrniti z zaprosilom za mnenje, ampak morajo vložiti ustavno pritožbo, bi v pravni državi moralo veljati enako tudi za vlado.
Ministrski predsednik nadaljuje mesečne obiske na Slovenskih železnicah, kjer pa se je zadnjič dogodila burleska. Ko je napovedal možnost, da za prvega moža postavi sanatorja nemških železnic, je aktualni direktor medijem povedal, da se osebno veseli sodelovanja z njim. - !??????????????????
Mož ne razume, da prihod novega direktorja pomeni, da on pač ni kos direktorovanju, da se nima kaj veseliti sodelovanja, saj ni nikakršnega smisla, da sam ostane na plačilni listi SŽ. Zadržati aktualno vodstvo, zraven pa nastaviti novo ekipo, je evidentni zgled nesmiselnega trošenja denarja davkoplačevalcev.
Iracionalizmi po deželi sicer kar dežujejo. Eden takih je projekt taxi after party. Mladež, ki bo čez vikende žurirala, bo deležna darila v obliki brezplačnih žetonov za taksije. S tem, da bo storjeno dobro družbeno dejanje, saj se bo tako zmanjšalo število prometnih nesreč, ki jih povzročijo pijani oz. zadrogirani vozniki!!!????
Zanimivo, po tej logiki bi lahko organizirali zastonjsko taksi službo, ki bi vse goste nočnih lokalov na jutro razvažala po domovih.
Pravo komedijo pa smo doživeli, ko je ljubljanski župan osebno prisostvoval podelitvi nekaj več kot šestdeset vrtičkov srečnim prosilcem. Ena izmed srečnih gospa ga je potem od navdušenja kar cmoknila na lice.
Isti župan Janković skozi leta sistematično preganja vrtičkarje, izgnal jih je najprej več sto, zdaj pa jim je kot dobri patriarh dodelil nekaj parcelic. V času gospodarske krize in osveščanja o pomenu zdrave prehrane svetovna mesta sistematično dodeljujejo velike površine meščanom, ki si žele malega kmetijstva. Ljubljanski šerif pa v istem mahu napoveduje, da bo pregnal novo množico slabih obsavskih vrtičkarjev, ki da uničujejo podtalnico. Čisti akt hujskaštva: od kod ima namreč podatke, da ti vrtičkarji uničujejo podtalnico? Predvsem pa v pravni državi nastopijo inšpektorji, ki ukrepajo proti konkretnim uničevalcem okolja, ne pa da preganjajo celotni segment populacije.
Zadnjič je ekosof dr. Gorazd Pretnar vložil ovadbo zoper podjetje s fenolom, katerega skladišče je ob eni od poplav zalila voda, nevarna kemična sredstva pa so pronicala v tla. Policija je ob definitivnem onesnaženju okolja sklenila, da podjetje ni kazensko odgovorno, da je šlo pač za višjo silo. Podobno v celjskem primeru, kjer je zemlja tako onesnažena s težkimi kovinami, da je nevarna za pridelavo zelenjave. A bližnje kemične tovarne niso odgovorne za devastacijo narave.
Besede policijske ministrice o vladavini prava so le hipna politična retorika, ki ne seže niti do zaščite pravice do življenja v zdravem okolju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.