3. 6. 2010 | Mladina 22 | Kolumna
Zmage razuma
Kaj pomeni, ko vladajoča politika samo sebe označi za politiko razuma?
© Tomaž Lavrič
Referendum je ena izmed biti demokratičnega odločanja v politiki. Ideja je enostavna: na eni strani nastopajo argumenti in glasovi za, na drugi proti. Za glasovalca je vsekakor najboljša situacija, kadar lahko posluša dialog med enimi in drugimi. Takrat pač lahko jasno pretehta, čigavi argumenti se mu zdijo močnejši. Referendum o arbitraži pa je v glavnem potekal kot srečanja istomišljenikov, zakaj soočenja različnih pogledov so se dogodila le izjemoma. Toda, kakorkoli se bomo odločali, vsaka odločitev je razumna.
V tej točki se je sicer najbolj izpostavila vladajoča koalicija, ki je presegla dvoranske debate in se preselila na ulico. Govorniki so poudarjali, da je odločitev ZA stvar razuma, s čimer so degradirali vse nasprotnike, saj ti potemtakem ne ravnajo razumno. Ekipa Boruta Pahorja torej predstavlja razumneže, medtem ko preostali ravnajo nerazumno!????
In kaj razumnega je povedal premier? »Primite goloba v rokah in ne glejte vrabca, ki ga kažejo na strehah!« Namesto argumentov je izustil le parafrazo ustaljenega reka, torej metaforo, ki ni stvar razuma, temveč propagande.
Predsednica LDS Katarina Kresal je poslušalcem zagotovila uspeh sporazuma rekoč: »Rešitev meje z arbitražo bo pravična, četudi ne vemo, kakšna bo.« - ????? Voditeljica liberalcev pripoveduje, da bo vsaka rešitev pravična. - In kje je tu argumentacija? Če je liberalni duh v preteklosti odlikoval kanček skepse in prodornega uma, imamo zdaj liberalko, ki je čista vernica - ona namreč verjame, da je sporazum dober, karkoli se bi iz njega izcimilo. Čisti zgled odpovedi razuma.
Vsaj druga stranka liberalcev, ki domuje v stranki Zares, je v Pavletu Gantarju ohranila stik z rezoniranjem. Ta je dejal, da je prav hrvaška enostranska post festum dana izjava posredni dokaz, da je osnovni sporazum v prid slovenski strani. Tu je vsekakor najti logično sklepanje.
Toda če je srečanje vladne četvorke potekalo pod geslom za razum, ga je njihova prireditev demantirala. Kaj ima glasbeni koncert z žurom opraviti s premislekom o razumskem odločanju???
Slovenska tiskovna agencija je prinesla ekspertni pogled v pogovoru s Stevenom Schweblom, nekdanjim predsednikom »Haaškega sodišča«. Povedal je, da je za Slovenijo dobro, da je v sporazum vnesena dikcija o dobrososedskih odnosih, a hkrati dejal, da je nemogoče napovedati, kakšen bo izid.
Torej - iz zastavitve reševanja pred arbitražo pod danimi pogoji, ni mogoče reči, ali bo odločitev za Slovenijo dobra!
V danih okvirih lahko povzamemo, da odločitev ZA pomeni glas za to, da se že enkrat določi mejo, da je torej sam akt končanja mejnega vprašanja dober sam po sebi.
Odmislimo tokrat možnost, da so alternative, ki jih navajajo nasprotniki, boljše od danega sporazuma. Toda, ali glas za sporazum res pomeni razrešitev mejnega problema?
Bivši predsednik »Ustavnega sodišča« Janez Čebulj je opozoril na situacijo, ko denimo Hrvaška ne zadosti pogojem za vstop v EU. Kaj bo takrat? - Sporazum bo ostal črka na papirju, zagovorniki ZA bi s svojo referendumsko zmago ne dosegli niti svojega glavnega argumenta, kot je dokončna določitev meje.
Seveda pa velja premisliti, ali je obstoječe stanje res tako nevralgično, da kliče po takojšni razrešitvi, ki bi onemogočala potencialne meddržavne konflikte? Nikjer namreč ni opaziti nobenih sovražnosti, ki bi jih bilo treba odpraviti.
Problem, ki pa je vitalen, a vseskozi zatajevan, je erozija pravne države. Pahorjeva vlada le statira ob pojavu, ko številna podjetja ne plačujejo prispevkov za svoje zaposlene. Tako kot ob dežju odpremo dežnik, tako pač podjetja ob kriznih časih ne nakazujejo pokojninskim in socialnim skladom. Zadnjič je prof. prava Vid Jakulin ob temi korupcije izrekel enostavno stališče, da je to v nasprotuje s pravnim redom, da je takšno početje celo kaznivo. In podobna anomalija so podjetniki, ki svojim zaposlenim sploh ne plačujejo plač - kajpak v imenu krize -, toda sami si plače lepo nakazujejo in z njimi potne stroške ter preostale finančne bonitete.
Še več, predsednik gospodarske zbornice Zdenko Pavček je poslovnež, ki v svoji firmi Viator & Vektor dolgo ni plačeval prispevkov za zaposlene. Po medijskem razkritju je dolg hitro poravnal, toda svet slovenskih podjetnikov ni zahteval njegovega takojšnjega odstopa, češ da tak primerek pač ne more biti več ugledni predstavnik podjetniškega duha.
In kaj počne sloviti Nacionalni preiskovalni urad? Doslej razen biznisa z oddajanjem stavbe in postopkov zoper poslovno mrtva konja Šrota in Bavčarja o njega delih ni nič slišati.
V Ljubljani so sicer kriminalisti izpeljali veliko akcijo »Balkanski bojevnik« in aretirali skupino, obtoženo za preprodajo kokaina. Primer, ki je zaskrbljujoč. Slovenska akcija je bila posledica srbske aretacije kokainskega kralja. Tako močne mreže, ki je že leta delovala po Sloveniji, sami pred tem niso razkrili. Nenavadno, če pomislimo, kako uspešno je policija nadzirala bagatelne telefonske pogovore predsednika nacionalistov Zmaga Jelinčiča, da so vanjo ujeli celo pogovor z obrambno ministrico Ljubico Jelušič. Najmanj čas za globok premislek o neučinkovitem boju z gospodarskim kriminalom.
V boju za iskanje dodatnih obdavčitev pa je daleč na vrhu ljubljanski župan. Tokrat je našel nove žrtve: študentom in dijakom, ki nimajo stalnega prebivališča v Ljubljani, je občutno podražil mesečne vozovnice za avtobus. Uvedel je torej čisto apartheidno delitev potnikov. In kaj stori država?
Je zarohnel premier Pahor? Je minister za šolstvo Igor Lukšič zahteval, da takoj odpravi diskriminatorni ukrep?
Država je iz proračuna po Ljubljani zgradila največ fakultetnih, gimnazijskih in poklicnih šol, ki so namenjene vsem prebivalcem Slovenije. Zdaj pa župan Zoran Janković nabira denar za stadion še na račun dijakov in študentov, ki šol pač nimajo po svojih krajih.
Šolski minister postaja ministrski donator ljubljanskega župana: pred tedni mu je hotel dodeliti 20 milijonov iz proračunske rezerve za ogrevalni stadion, zdaj se je razumevajoče oglasil, da bo subvencijo za »vozače« pokril iz državnega budžeta!!!!!???????
Posredno tako novi ljubljanski davek plačujejo vsi davkoplačevalci po državi.
Zmaga razuma?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.