10. 6. 2010 | Mladina 23 | Uvodnik
Janša neuravnovešen?
Slovenski novinarji smo dolga leta delali napako: kadar so Janez Janša in njegovi pribočniki kričali, da je slovenski medijski prostor neuravnovešen in neuravnotežen, se je večini novinarjev vedno znova zdelo, da se na te obtožbe ne gre odzivati, da je treba to prenesti gosposko mirno, tudi zato, da ne bi s tem zašli v konflikt s svojim »predmetom« poročanja in komentiranja. To je veljalo za profesionalen odziv.
Predvidevalo se je tudi, da javnost takšnih obtožb ne bo resno jemala, saj so v svojem bistvu otročje, dejansko pa globoko nedemokratične. Pa se je prijelo - toliko let so trobezljali, da so mediji pristranski, da so nazadnje še nekateri novinarji sami začeli dokazovati, da niso neuravnoteženi. Če so imeli pred sabo levičarja (po Janševem merilu, tisti revež po navadi sploh ni vedel, česa je kriv, niti da je levičar), so ga pač malo bolj mrcvarili, da le ne bi kdo mogel reči, da ni bilo uravnoteženo in uravnovešeno. In to še danes počnejo. Najlaže je enakomerno razdeliti kritiko na obe strani in že ti nihče ne more nič reči.
Janša se leta 2004 ni šalil. A ko so po njegovem prevzemu oblasti začele prihajati v medijske hiše informacije o njegovih kadrih, ki bodo menda prevzeli medije, se je še vedno zdelo kot šala, in to tretjerazredna. Pa se je vse uresničilo, še Mercator so menjali za Delo, kar se je ob prvi objavi zdelo kot prvovrstna novinarska raca.
Te dni je seveda Janša spet udaril po medijih. Kot se retorika o razdeljeni Sloveniji ni spremenila, se tudi retorika o medijski zaroti ni. Vse je ostalo enako. Bi nas to moralo presenetiti? V resnici ne. Dolga leta se je upalo, da bo Janša opustil to retoriko. Celo več: Janša je politik, ki so mu mediji največkrat pripisali, da se je spremenil, da je drugačen, da ni več zamerljiv in trmoglav tip, da se mu je zgodila evolucija ... Koliko upanja so v to evolucijo vlagali slovenski novinarji in mediji. Le zakaj? Razlog je preprost. Samo da bi se slovenska politika že začela vrteti normalno. Brez zarot, ozadij, enoumij, tranzicijskih oblasti in strank, komunizma na petdeset let podlage, hobotnic, klanov, še vedno delujočih tajnih služb in njihovih uslužbencev ... A njegov svet je tak, to je tisto, kar ponuja volivcem: notranjega sovražnika oziroma tretjega krivca, ki pa ima posebno moč ... V otroškem svetu je to Bilijeva torbica, mizica, ki se sama pogrne, sposobnost delanja pajkove mreže, v Sloveniji pa vsemogočna KP iz časa Jugoslavije v vseh svojih transformacijah. Ali kot je ta svet opisal ta teden: »Referendumski rezultat kaže, koliko je po desetletjih komunističnega enoumja in težkih mandatih gabrove šole še ostalo aktivnega slovenstva. Kaže tudi na izjemno velik medijski monopol tranzicijske levice, ki bo podprl še tako absurdno, škodljivo in celo protislovensko zamisel, samo da bo njihova.«
Slovenski mediji so morda prekomercialni, šlampasti, dovzetni za banalno in poceni, vse manj kredibilni in resni, a nad njimi ni nobenega monopola levice. Toda poglejmo, kaj sploh pravi Janša. Trdi, da je preprosto mogoče določati, koliko ljudi bo v medijih (in družbi) kako mislilo. Res? Kje pa je to slišal? Če smo nesramni - na avnojskih pohodih v Jajce? Če bi bila polovica novinarjev za njegove ideje in bi svet videla tako kot on, bi bilo to prav? Ali bi moralo tako kot prvak SDS misliti toliko odstotkov novinarjev, kolikor odstotkov glasov je SDS dobila na volitvah? Mar nam to ne pokaže neumnosti razprave? Kot bi vnaprej določili, da mora na primer za vsako novo stavbo določen odstotek arhitektov vzklikniti, da je dobra. Zakaj? Oziroma: zakaj ne?
Dovolj je tega preštevanja, dovolj je uravnoteževanja in uravnovešanja. Pa ne samo za novinarje. Za vse. Dovolj je tudi tega, da imamo o vsaki stvari domnevno levo in desno mnenje, pri čemer se za vsako ceno iščeta vsaj dva primerna domnevna levičarja in desničarja. Ljudi ne zanimajo leva in desna mnenja, zanimajo nas relevantna in modra mnenja. Ko govorijo politiki, govorijo politiki različnih strank. Ko govori stroka, je ne preštevajmo po političnih barvah.
Seveda pa to ne pomeni, da ne gre razumeti Janeza Janše, ki ga je obšlo nelagodje, ko ga je bivši hrvaški predsednik Stipe Mesić označil za neuravnovešenega. Novinarji ga razumemo. Vemo, kako je, če te kdo razglaša za neuravnovešenega in neuravnoteženega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.