10. 6. 2010 | Mladina 23 | Hrvaška
Utapljanje ideje
Kljub vsemu je najpomembneje, da so pobesnelim slovenskim jastrebom lastni državljani prisolili zvonko zaušnico, toliko bolj, ker je to hkrati tudi zaušnica njihovim večnim pobratimom na tej strani meje
Slovenci so se izkazali za pametnejše, kot so Hrvatje pričakovali in nacionalisti upali. Na referendumu o arbitražnem sporazumu s Hrvaško so resda za las zmagali zagovorniki sporazumnega reševanja mejnega spora med državama, vendar že to dokazuje, koliko so naši sosedje napredovali v razvoju demokratičnih standardov, med katerimi je prav referendum o nekem vprašanju najbolj tvegan. Ker je vedno odvisen samo od negotove volje ljudskih množic. Prav ta izid z majhno prednostjo je pokazal, kako globok je prepad med samimi Slovenci, skoraj enak tistemu na Hrvaškem, kjer ločnico že dvajset let določa idiotsko merilo tako imenovane domoljubne zavesti.
Gledano iz Bruslja slovensko strinjanje z arbitražnim sporazumom prinaša Hrvaški precejšnje olajšanje v nadaljnjih pogajanjih z Evropsko unijo, Sloveniji pa zagotavlja ugled resne članice te združbe. Tako je zato, ker evropske birokrate zanima samo končni izid, kar zadeva slovensko izbiro, veliko manj pa to, da sta oba naroda, Hrvati in Slovenci, še naprej krvava pod kožo. Sicer ne bi zgolj štirje odstotki Slovencev zagotovili sprejetja arbitražnega sporazuma, seveda pa bi se podoben referendum na Hrvaškem, o tem smo prepričani, vsekakor končal z izidom, poraznim za demokratično javnost.
Kljub vsemu je najpomembneje, da so pobesnelim slovenskim jastrebom lastni državljani prisolili zvonko zaušnico, toliko bolj, ker je zaušnica na licu Janeza Janše, Tineta Hribarja, Franceta Bučarja ... hkrati tudi zaušnica njihovim večnim pobratimom na tej strani meje. Pomeni torej resen udarec hrvaškim nacionalistom, ki sedaj izgubljajo še enega pomembnega »zunanjega« sovražnika, s čimer se občutno oži prostor ustvarjanja nadzorovane zmede in odvračanja pozornosti od dejanskih hrvaških notranjih težav. Ker so si nacionalistične skupine podobne kot jajce jajcu, v eni državi težko prenesejo poraz kolegov v sosedstvu, kajti če so eni prikrajšani pri hrani, moči opešajo tudi drugim.
Zaradi tega je tudi za hrvaško vlado slovenski referendumski uspeh pravzaprav dvorezen meč. Celo to zgolj delno opuščanje slovenske blokade Hrvaške je za tukajšnjo oblast edina dobra novica, saj je premierka Kosorjeva prav vse stavila le na to karto, hkrati pa njena vlada s tem izgublja še enega namišljenega sovražnika, ki ga je lahko uporabljala kot izključnega krivca za onemogočanje Hrvaški, da bi navsezadnje končala pogajanja z Evropsko unijo. Z mahanjem s tem adutom so se prikrivala vsa druga nerešena vprašanja z Evropsko unijo od pravosodja do korupcije in slabih odnosov s haaškim sodiščem. Mimogrede, hrvaški predsednik Ivo Josipović je hadezejevski vladi izbil iz rok še »sovražnike« z vzhodne strani, ker je v borih nekaj mesecih vzpostavil korektne politične odnose s Sarajevom in z Beogradom. Dodatno pa je kompromitiral oblast z javnim priznanjem, da se je Hrvaška zares borila v Bosni.
Tako smo zdaj izgubili Slovence v vlogi krivcev, nacionalni položaj pa je še naprej katastrofalen, poleg tega resno grozi splošna delavska stavka zaradi popolnoma nerazumne premierkine prekinitve vseh veljavnih kolektivnih pogodb in grobih kršitev zakona o delu, vse številnejših brezposelnih in popolne odsotnosti smiselne strateške politike za izhod iz krize. V takšnih razmerah bi hrvaškim vladajočim desničarjem zlahka padlo na pamet, da bi skušali oživiti stara nesoglasja z Bosno, s Srbijo in Črno goro, prav tako povezana z mejnimi vprašanji. Spor zaradi Piranskega zaliva je namreč samo eden od mejnih sporov Hrvaške s sosedami. Mednje sodi tudi spor za polotok Prevlako; morje okoli njega za zdaj Hrvatje sporazumno uživajo skupaj s Črnogorci, vendar ne nameravajo ostati pri tem, s Srbi so v sporu zaradi nekaj kilometrov Donave, z Bosno zaradi njenega izhoda na morje v Neumu blizu Dubrovnika, potem ostanejo še tiste vasi na meji s Slovenijo ...
Zaradi teh neznatnih koščkov zemlje ali vode si brusijo zobe nacionalisti iz vseh naštetih držav, bruseljski birokrati pa jih pri tem še spodbujajo, saj jim vztrajno prepuščajo, naj sami opravijo nemogoče, torej rešijo tisto, kar je zanje bistveni vir manipulacije - sporna mejna vprašanja. Sicer Unija sporoča - ni vstopa v elitistično evropsko družbo! Zato bi se referendumsko vprašanje lahko glasilo: Kolikšen smisel pravzaprav sploh ima takšna Evropska unija, menda zamišljena kot velikansko ozemlje brez meja in brez omejevanja pravice do pretoka ljudi in blaga, če nima na voljo niti mehanizmov, s katerimi bi lahko prekinila dvoletno tragikomično pričkanje Slovencev in Hrvatov zaradi nekaj litrov morja v Piranskem zalivu? Namesto tega je dopustila nikakor ne nenevarno divjanje nacionalistov v obeh državah, zdaj pa je že slišati nove grožnje s slovensko blokado Hrvaške, če ta Ljubljanski banki ne bo dovolila vstopa na svoje ozemlje.
Evropska elita nima odgovora na takšno izsiljevanje, med drugim tudi zato, ker je Evropska unija globoko kontradiktorna v svojih temeljih, saj je zamišljena kot unija držav, osvobojenih meja in srednjeveških suverenitetnih omejitev, ki pa hkrati nežno neguje notranji nacionalizem svojih članic. Njen smisel bi moral biti zatiranje retrogradnih nacionalizmov, biti bi morala branik demokracije in človekovih pravic, v resnici pa smo priča prav nasprotnim, pogosto komičnim procesom, kakršen je bila vesela slovenska loterija, pri kateri je o dobitni kombinaciji tokrat moralo odločiti ljudstvo namesto slovenske in bruseljske administracije. Tvegane in drage loterije, katere glavni dobitek je vendarle povsem neznaten. Tistega pol kilograma rib, kolikor jih bodo hrvaški ribiči nalovili več od slovenskih. Ali obratno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.