Komentar / K. K.

Heni Erceg

21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Hrvaška

Kdo pravi, da je pravica na Hrvaškem nekaj nedosegljivega? Kot trdi oblast, gre zgolj za zgrešen vtis javnosti, dokaz za to je tudi nedavni primer varstva avtorskih pravic – neki prebivalec Splita si jih je zlahka izboril na tamkajšnjem sodišču. Ne navaden prebivalec, tak sodni postopek dočaka šele, ko ima že odrasle vnuke, ampak pomemben kipar, seveda akademski, avtor kakega milijona verskih objektov po Hrvaški in BiH, povsod, kjer od 7. stoletja živijo Hrvati. Ta domoljubno in nacionalno ozaveščeni K. K. je nekoč izdelal tudi precej oduren kip svojega oboževanega Franja Tuđmana, ki zdaj stoji ob vstopu v središče Zagreba. Od tam satrap mrko srepi, kdo vse se smuka po glavnem mestu.

Dobro, malo sem zašla z opisom lika in dela tega kiparja, ki je bil neizmerno prizadet, ker so njegovo stvaritev – kamnito podnožje droga za zastavo (v Splitu mu rečejo štandarac), ki stoji na osrednjem mestnem trgu – bogpomagaj, oskrunili. Kot kaže, ga je presenetilo – mah, kaj presenetilo, zgrožen je bil – da so poleg drugih datumov, pomembnih za Split, na podnožje nedavno dopisali datum osvoboditve mesta izpod fašizma: 26. 10. 1944. V resnici je njegovo delo samo kamniti blok in na njem plošča, zgodovinske datume pa je izbrala splitska oblast v devetdesetih letih, ki se ji je prav tako zdelo bogokletno, da bi poleg datumov dograditve Dioklecijanove palače, prihoda priseljencev iz Soluna, sprejetja prvega mestnega statuta, zmage narodnjakov na volitvah leta 1882 in razglasitve samostojnosti Hrvaške stal še datum, ko je bil partizanski in antifašistični Split osvobojen izpod fašistične oblasti. Naj bo kakorkoli že, avtor dveh preprostih kamnitih blokov nima avtorskih pravic do zapisanega besedila. To je med drugim tudi sam priznal na sodišču, kjer je vložil tožbo zoper mestne oblasti »zaradi kršenja avtorskih pravic«. Torej, če ponovimo, zaradi tega, ker je bil na spomenik dodan brez dvoma za Split in ves civilizirani svet najpomembnejši datum v novejši zgodovini.

No, priljubljeni režimski kipar Kuzma Kovačić se s tem ne strinja, v spominu na v kamen vklesani antifašizem je prepoznal »ceneno politično zvijačo splitskega župana«, ki se »želi s to potezo prikupiti levemu delu volilnega telesa«. S tem je ne prav bistroumno sporočil, da so njegovi desničarji iz HDZ in širše odkriti nasprotniki antifašizma. V glavnem, da bi podnožje zavaroval pred antifašisti in ubranil svoje neobstoječe avtorske pravice, se je odločil pravico poiskati na sodišču. Podprli so ga konservatorji in Hrvaško društvo likovnih umetnikov, in kot bi trenil, je sodišče izreklo sodbo kiparju v prid. Sodnica trgovinskega sodišča – naj bo njeno ime zapisano – Zrinka Čosić ni omahovala pri dokazovanju, v čigavih rokah je hrvaško pravosodje, in je po skrbni proučitvi hudega kaznivega dejanja mestnih oblasti in resne razžalitve »uglednega« klesarja domoljubne dediščine v razsodbi ugotovila, da je »mesto Split kršilo avtorske pravice tožnika«, ker je »na nedovoljen način in brez tožnikovega soglasja spremenilo avtorsko delo – podnožje droga za zastavo na Narodnem trgu v Splitu – ko je k napisom dodalo še napis 26. 10. 1944, dan osvoboditve Splita izpod fašizma, in ga tako skaženega postavilo na Narodni trg v Splitu«.

Ej, skaženega! Pravzaprav res, gospa sodnica ima popolnoma prav, saj se tukaj vsako omenjanje antifašizma še naprej šteje za skazitev, tako rekoč biološko, zato je tožencu naložila, da v 15 dneh »odstrani vse skazitve na avtorskem delu tožnika in ga vrne v prejšnje stanje, tako da bodo na njem kronološko razvrščeni datumi, pomembni za mesto Split«, to pa so – kot dobro ve naša sodnica zgodovinarka – »izključno tile: okoli 640 cesar Dioklecijan pride v svojo palačo. 1240 prebivalci razdejanega Soluna se naselijo v Splitu«. Potem bla bla bla … in nato »1991 Hrvaška postane samostojna in suverena država«. Tisto vmes, tista grozna »skazitev« iz leta 1944, ki spominja na drugačen, boljši, antifašistični Split, nima kaj početi na spomeniku sredi mesta.

Tako je sklenila sodnica, čeprav ima avtorske pravice do napisov mesto Split, potem pa je, kot se spodobi, verjetno zaradi »duševnih bolečin« velikega kiparja, naložila še, naj se mu izplača 6000 evrov odškodnine z zamudnimi obrestmi vred, »za poravnavo škode za kršitev moralnih avtorskih pravic«. Kaj naj bi bile »moralne« avtorske pravice, ni pojasnila, vendar zlahka razumemo, kako amoralno je ravnala splitska oblast, ko je med tako usodne datume za zgodovino Splita uvrstila tudi dan, ko so partizanske »horde« vstopile v mesto, katerega mladina je štiri leta pred tem množično umirala, boreč se proti fašistom.

No, kot po nekakšnem čudežu se je splitski župan odzval s pokončnostjo, pravi, da bo spoštoval odločitev sodišča, vendar bo ta kamniti blok skupaj s Kuzmovimi »avtorskimi pravicami« poklonil muzeju v Šibeniku, na trg pa postavil novo podnožje, ker meni, da je »osvoboditev izpod oblasti fašistov, ki si še danes lastijo Split in Dalmacijo, za nas izjemno pomembna«. Hm, zveni dobro in pogumno, pa vendar je verjetneje, da bo po dosledni odstranitvi več kot 3000 spomenikov antifašizmu »zgodovinska« zmaga pripadla tistemu z vrečo denarja potolaženemu kamnoseku, ki žaljivo odgovarja: »Kakšna osvoboditev neki!« Zvesti varuh avtorskih pravic vladajočih kleronacionalistov. Pravic do proustaške nostalgije.