17. 6. 2010 | Mladina 24 | Kolumna
Tisoč let proti eni potezi
Politika in družba skozi številke
© Tomaž Lavrič
V času spopada vlade z zdravniškim sindikatom so kot po naključju medije zasuli s podatki, po katerih najbolj plačani zdravnik zasluži celo po 12.000 evrov na mesec. Številke, ki dajejo prav premierovi nameri, da oklesti denar za zdravniška dežurstva. Vsote, ki sprožajo vprašanja o mejah socialne neenakosti in vzbujajo jezo med ljudstvom.
Toda časnik »Finance« in za njim vsi veliki mediji so objavili še bolj šokantno zgodbo o družini Šešok, ki je kupila 37 hektarov kmetijskega zemljišča na Griču v Ljubljani. Smo torej le dočakali, da se je finančni kapital preusmeril v pridelavo paradižnikov, borovnic, sadja in drugih eko proizvodov? Mar nastaja nova farma na območju Ljubljane po ideji ekologa Antona Komata, ki opozarja, da je kmetijska samooskrba države manj kot trideset odstotna? Ne, nasprotno, poanta je, da so Šešoki kupili kmečko zemljo za dobrih 700.000 evrov, da pa bo ljubljanski mestni svet na naslednji seji spremenil kmečko zemljišče v zazidalno, s čimer bo torej zemljišče postalo vredno okoli 10 milijonov evrov. S pomočjo župana Zorana Jankovića in njegove liste bodo družinski znanci na mah prišli do zaslužka 9 milijonov evrov!!!
Če se vrnemo k vrhunskemu kirurgu, ki zasluži po 12 evrskih tisočakov na mesec, bo ta v takšnem tempu na leto zbral 144 tisočakov, v desetih letih 1,4 milijona in v sedemdesetih letih dela bo sestavil kupček, ki ga Jankovićevi bližnjiki napravijo z eno potezo. Ali še drugače, o gospodu Jankoviću številni mediji pišejo kot o enem od voditeljev slovenske levice. Vzemimo torej delavsko plačo v višini 700 evrov. Koliko let bi moral delavec delati, da ustvari šešokovski profit? Eno leto nanese 8.400, deset let 84.000, sto let 840.000 in po tisoč letih trdega dela bo blizu vsote, ki jo Jankovićeva lista podeli z enim glasovanjem!!!!????
Tisoč let proti eni potezi.
Pred mesecem se je javnost čudila, kako študentje kamenjajo parlament, danes se lahko čudimo, zakaj ni pred magistratom tisoče meščanov z granitnimi kockami v rokah!
Premier Borut Pahor, ki s 3.000 evri komaj preživi mesec ob črpanju starih rezerv, še ni opazil tega moralnega zloma podjetništva na Slovenskem. Kakšna država je to, če ima Šešok-Janković kupčijo kot zgled poslovne uspešnosti? Zakaj ne protestira »Gospodarska zbornica Slovenije« v imenu množice podjetnikov, ki sami delujejo na odprtem trgu v enakih pogojih s tekmeci?
Najboljši posel na Slovenskem je v prestolnici kupiti kmečko zemljo, ki ni zazidljiva, potem pa se najde župan, ki vam jo čez noč pričara v zazidljivo zemljišče, ki je dvajset krat večje vrednosti.
Toda problem ni le oseba po imenu Zoran Janković, temveč oblika političnega gospostva, ki ga uteleša princip kulta osebnosti. Ko župan postane demiurg in piramidalno odloča o vsem: danes tu raste pšenica, jutri pa bo tod stal logistični center. Še več, ki leta 2008 s svojimi službami odloča, da se bodo na Griču še naprej bohotili travniki, leta 2009 pa se premisli in sklene, da bo odslej zazidljiva cona. Na kakšni osnovi je sprejeta tako usodna odločitev? - Zgolj po volji mestnega glavarja.
Župan Janković je pred časom napravil tiho revolucijo, ko je vrsto cest spremenil v enosmerne ulice. Genialna poteza, zakaj na delu cestišča je pridobil množico parkirnih mest, s katerimi polni mestni budžet. Toda kakšna pa je cena za meščane? Z avtomobili se vozakajo naokoli, v mestu z grozljivim deležem trdih delcev v zraku se polucija zraka še stopnjuje. Večina meščanov je sicer vdana v usodo, skupina nejevoljnih prebivalcev Prul je vseeno pomislila, da imajo vendar pravico do človeka vrednega bivanja. Zasuti z avtomobilskimi kolonami so organizirali in plačali štetje prometa, ki dokazuje, kako so razmere nevzdržne.
Prihaja sicer čas poletnih vročin, mesto pa meščanom ponuja dve odprti mestni kopališči: »Kodeljevo« in Bloudkovo »Ilirijo«. Še pred desetimi leti so si mestne množice poletja in vročino gasile s plavanjem na »Koleziji« in na »Vevčah«, zdaj pa bazena samevata. Obnovitev dveh bazenov je sicer strošek v višini enega Janković-Šešok posla.
No, konec junija župan obljublja, da bo ljudstvu podaril štadion na Stožicah. Pravi, da z namenom, da mlade spravi z ulic v športne dvorane. A glorija se tu ne konča, v odlični »Polemiki« nacionalke je celo omenjal možnost, da Ljubljana kandidira z novim stadionom za prireditelja evropskega prvenstva v plavanju! - Dobesedno, to ni šala, saj pravi, da na tak stadion postavijo začasne bazenske konstrukcije, ki jih po prvenstvu odstranijo.
Pri Pozejdonovem trizobu! Nekoč je Beograd dobil organizacijo prvenstva v plavanju, zgradil plavalne stadione, ki pa so po prvenstvu ostali meščanom v uporabo. Ljubljanski župan pa bi v mestu brez bazenov priredil plavalno prvenstvo z bazeni za enkratno uporabo!?!?!? Prvi mož glavnega mesta počasi zgublja stik z realnostjo.
Toda premier, ki je vehementno zatrdil, da ne da državnega denarja za »Stožice«, je v isti sapi pridal, da bo pomagal iskati druge rešitve. Nedojemljivo, zdaj se premier in njegova vlada ukvarjajo še s tem, kako rešiti zavožene projekte mestnega župana. Bolj enostavno in za državo ceneje bi bilo, ko bi spregledali, da je prišel čas, da na volitvah kandidirajo z drugim kandidatom.
Vladajoča koalicija je sicer še naprej evforična, po referendumski zmagi, jo je navdušila še odločba »Ustavnega sodišča«, ki ne dovoli referenduma o izbrisanih. Predsednik parlamenta Pavle Gantar se je izbrisanim opravičil, s toplim nasmeškom jih je pozdravila predsednica LDS Katarina Kresal, a oba sta povedala, da je to to, da jim odškodnine ne pripadajo. Veljak SDS Vinko Gorenjak je ravnal nasprotno, z napadom na »US«, ki da je politično nastavljeno. Seveda je, tako, kot je bila legendarna prva ekipa ustavnih sodnikov, toda to je kontura pravne države. Konec koncev je za normalno delovanje države neproduktivna segregacija izbrisanih. Ljudje, ki živijo že več kot dvajset let na Slovenskem, so postali del prebivalstva, tako kot naši pradedje, ki so pred poldrugim tisočletjem pridrli iz karpatskih step.
In še v govorici številk. Predstavnika strank Zaresa in LDS, najtesnejših zaveznikov ljubljanskega župana, sta izbrisanim namenila le opravičilo. Koliko bi znesla simbolična odškodnina za 20.000 izbrisanih? Ko bi vsakemu namenili po 500 evrov, pridemo do vsote 10 milijonov, torej reda enkratne Janković-Šešok konverzije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.