23. 6. 2010 | Mladina 25 | Kolumna
Prekrščevanje kot posel
Ne kot verska, temveč politična tema
© Tomaž Lavrič
Premier Borut Pahor je napovedal znižanje plač v javnem sektorju. Množice zaposlenih bodo imele za 6 odstotkov nižje mesečne dohodke. V imenu varčevanja pri proračunu bo vpeljal daljšo delovno dobo, lažje odpuščanje in manjše zaslužke.
Politik, ki se odloči za tako trde ukrepe, mora biti sam prvi zgled. Oziroma ekipa, ki ga obdaja. Poglejmo torej, kako kaže njegovim podpornikom?
Stric vodje njegovega kabineta je dobil milijonski posel pri Darsu, o katerem protikorupcijska komisija pravi, da je koruptiven. Temeljno pravilo poslovne korektnosti je, da podjetja v državni lasti ne poslujejo s podjetji, ki so v lasti politikov oziroma njihovih sorodnikov. Potem je prišel prvak Zaresa in poprej LDS Gregor Golobič s svojo Ultro, ki je dobila nekaj lepih poslov z ljubljanskimi mestnimi oblastmi, ki jih je vodila županja Potočnikova in nedavno župan Janković. Poteze, ki so klientelizem iz anomalije spremenile v normalno stanje.
Teden za tednom mediji zdaj razkrivajo rabote Pahorjevega največjega podpornika Zorana Jankovića. Mestni svet spet kani donedavni travnik spremeniti v zazidljivo stanovanjsko četrt.
Časnik »Finance« so tako razkrile, da je podjetje »Vaz« kupilo za nekaj milijonov evrov travnik na Barju, ki je bil doslej namenjen za park in športno rekreativne dejavnosti. Takoj nato ga je za dvojno vsoto preprodalo Hypo Banki in vzelo nazaj po mahinaciji, ki se imenuje »sell and lease back«.
Katero podjetje je z dvema potezama prišlo takoj do dvomilijonskega zaslužka? Podjetje »Vaz«, za katero živa duša ni slišala, je imelo lani za 10 evrskih tisočakov prometa. Tvrdka, katere finančni domet je enak celoletnemu zaslužku dobro plačanega študenta. In zdaj znanstvena fantastika: poslovni garažni bend, katerega lastni vložek je 8 tisoč evrov, dobi od nekod milijonsko posojilo, da bi nekajkrat preplačalo travnik. Kje je davčna inšpekcija, kje kriminalisti, da preiščejo to fantomsko akcijo?
V državi namreč denarja ni, vlada krči proračun, banke ne dajejo posojil, ljudje izgubljajo službe, vlada jim niža plače, tu pa se najde vreča denarja. Nekdo, ki ve, da se splača investirati v dober hektar trave, ker bo julija 2010 Jankovićeva četica travnik spremenila v zlata vredno njivo.
Hkrati je lastnik bližnjega zemljišča tudi podjetje Electa, ki prav tako stremi za novim planom, ki ji bo omogočil, da zemljišča, namenjena šolstvu, spremeni v stanovanjske bloke.
Isto podjetje je bilo last župana, ki zdaj odloča, da bo samemu sebi podelil več milijonsko finančno korist. No, tole ni res, bi poskočil glavar Ljubljane, rekoč, da ni on lastnik podjetja, temveč mladi Jankovići, katerim je pred leti prodal »Electo«. Na zadnji tiskovni konferenci je dobil odlično vprašanje, če so mu Janković-sinovi že plačali kupnino. Njegov odgovor je bil kajpak ošaben - ne, ampak to bo on odločil, kdaj bo dobil plačilo.
Ja, za vraga, čemu je pa potem prodal svoje podjetje, če za prodajo ni prejel kupnine? Edini razlog je samo maškarada: ker on lastnik podjetja uradno ni lastnik, torej on kot župan ne dela denarnih uslug samemu sebi!!! In ima torej čisto vest nedolžnega angela.
Na eni strani imamo torej splošni padec standarda med zaposlenimi po državi, po drugi pa župana, ki je ustvaril paratovarno, ki zgolj s sprejemanjem prostorskih aktov ustvarja po več milijonske posle.
Toda, kaj ima to navsezadnje s premierom Borutom Pahorjem? Veliko, vlada bi prek delovanja kriminalistov lahko sankcionirala te insajderske posle. Predvsem pa bi lahko bdela nad zlorabami, ki se dogajajo po občinah. Če ima namreč neko zemljišče status kmetijskega ali parkovnega dela, potem mora biti procedura sprememb minuciozna. Zakaj travnik, ki je prehranski potencial, spremeniti v stanovanjski blok? Je v Ljubljani denimo žgoče pomanjkanje stanovanj in s tem mesto rešuje stanovanjske probleme meščanov? Nasprotno, stanovanj je zdaj toliko, da jih investitorji sploh ne morejo prodati. Obstoječi princip pretvarjanja kmečkih zemljišč v gradbene parcele je popolna anomalija. Mestni svet bi torej moral zavrniti županove rabote. Poskočiti bi moral minister za kmetijstvo, ki v javnosti rad nastopa z reklom, da je treba ustaviti pozidavo kmetijskih zemljišč. Skratka, Pahorjeva vlada bi lahko naredila takojšnji konec sprevrženemu bogatenju z uvedbo postopkov, ki bi onemogočali samovoljo županov pri papirnih spremembah prostorskih planov.
Toda, ali je to res stvar vlade? Ko so v Ankaranu in v Mirni na referendumih izglasovali nove občine, je vladna koalicija hipno reagirala, v parlamentu ni podprla ustanovitve novih občin, obenem pa spremenila zakon, po katerem je omejila možnost ustanavljanja novih občin. Vse v imenu skrbi za dobrobit države, ki naj bi bila ogrožena z drobljenjem na manjše okraje.
Ista vlada je prav tako zaznala, da pri študentskem delu prihaja do velikih zlorab, izigravanj in nenormalnega bogatenja študentskih servisov. Jadrno je ukrepala in ukinila študentsko delo.
In kaj je storil premier Pahor, da bi končal perverzno bogatenje na račun občinskih prekrščevanj nezazidljivih v zazidljiva območja???????????
Nič, do množic je neizprosen, tu pa je razumevajoči kompanjon.
A še bolj bridko usodo je te dni doživelo 120 delavcev SCT, ki so jih odpustili prek noči. Istočasno, ko se gradbeni baron Ivan Zidar hvali, da je dobil milijardni posel v Libiji, je na ulico pognal stotino svojih zidarjev. A na posebej pretkan način, saj so jih pred časom premestili iz SCT v slamnati podjetji v lasti SCT, ki so jih zdaj preprosto zaprli.
Globoko premišljeni način, kako izigrati svoje zaposlene.
A kaj ima tu premier Pahor? - Ogromno, pred meseci je šel na državniško pot v Libijo, da bi prek libijskega samodržca Gadafija pomagal SCT do sklenitve lukrativnega posla.
Na račun davkoplačevalcev je premier potoval v Libijo kot osebni agent Zidarja. Zdaj pa je isti Zidar vrgel na cesto množico prebivalcev Slovenije. Pahor pa nič.
In sedaj še finale. V trenutku vsesplošnega zategovanja pasov namerava Pahorjeva vlada investirati dobro milijardo v termoelektrarno Šoštanj. Brez široke javne razprave o energetski prihodnosti Slovenije se je v ozkem krogu odločila za ta megalomanski projekt. Množice odpuščenih ponavadi le mrmrajo žalosti, javni uslužbenci le bentijo ob kavi, toda tokrat se je našla heterogena skupina, ki je spregovorila z razumom. Vili Kovačič, Anton komat, Spomenka Hribar in Mihael Tomšič so predstavili Memorandum in številne premišljene razloge, s katerim zahtevajo takojšnjo ustavitev naložbe in izdelavo novega alternativnega programa. Preprosto, zakaj bi o usodi Slovenije odločala samo peščica, denarne in ekološke posledice te več kot sporne odločitve pa bomo nosili vsi?
In civilna iniciativa ima še poseben naboj, saj se ne oglaša po principu moralnega pritiska, ki ga oblast sprejme, še raje pa ne. Za svojimi pogledi stoji tako trdno, da napoveduje celo vsedržavni referendum! Res publica je konec koncev stvar vseh državljanov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.