26. 8. 2010 | Mladina 34 | Uvodnik
Dokazov je preveč
Dokazi, s katerimi po več letih policijske preiskave pred sodišče prihajajo slovenski tožilci, ki so preiskovali primer Patria, so jasni. Predsednik slovenske vlade v obdobju od leta 2004 do leta 2008 je vpleten v eno najhujših korupcijskih afer v sodobni evropski zgodovini. To trdimo z vso gotovostjo, pri tem pa se opiramo na dokaze, ki so jih po finski in avstrijski policiji zbrali slovenski policisti, jih posredovali tožilstvu, to pa sodišču. Policijski dokazi, ki jih poznamo tudi v uredništvu Mladine, so v svoji preprostosti, saj veste, sms-sporočila, pa zapiski v raznih beležnicah, nedvoumni. V tej zgodbi je vse filmsko: med drugim tudi prepričanje vpletenih, da se jim nič ne more zgoditi. To prepričanje je nedvomno izhajalo iz moči, ki jo je imel osrednji človek v tej zgodbi. Govorimo seveda o Janezu Janši.
Kriminalisti so Janezu Janši v resnici vede ali nevede nastavili past. Zbrali so namreč ogromno dokazov, kako so njegovi najtesnejši dolgoletni sodelavci organizirali pridobivanje podkupnine za eno pravno osebo (SDS) in fizične osebe, povezane s to stranko in močjo, ki jo je imela v tistem obdobju. Da so Zagožen in kompanija to počeli, ni nobenega dvoma. Dokazov je preprosto preveč. In tu sledi zanka, v katero se je ujel Janša: če res ne bi vedel za to, bi vsak normalen človek pobesnel, ko bi videl, kaj so neki ljudje počeli v njegovem imenu. Da se je vse tisto zgodilo, pa je evidentirano na preveč telefonih, preveč elektronskih naslovih, preveč bančnih računih in preveč ljudi je tudi priznalo, da so podkupovali Slovence in slovensko vodilno politično silo. Janša ne bi nikoli odpustil ljudem, ki bi v njegovem imenu izvajali najhujša kazniva dejanja. Noben normalen človek tega ne bi dopustil. Branil bi svoje ime.
A Janša je trdil, da nič od vsega ni res, da gre za neresnice, da gre za zarote. Danes ni več dvoma, da je to nemogoče. Podkupovalci so priznali. Denar je prišel na račune. Prejemniki podkupnine so pustili sledi v svojih beležnicah, računalnikih in telefonih. Janšev odziv - ko torej še vedno trdi, da se nič od tega ni zgodilo - nam kaže, da seveda točno ve, kaj se je zgodilo. Če ne bi vedel, kaj se je zgodilo, danes ne bi zanikal teh dogodkov. Janša je brez dvoma vse vedel. In v trenutku, ko vemo, da je vedel, je seveda jasno tudi nekaj drugega: vse je vodil. Tako velike operacije ne bi ne on ne nihče drug prepustil toku.
SDS in njeni prvi možje osebno so se torej dogovorili za nekajmilijonske podkupnine - malo v žep, malo za stranko. Zgolj SDS naj bi dobila tri milijone evrov - za boljšo predstavo, govorimo o 720 milijonih nekdanjih tolarjev. Ni več važno, koliko so dobili, pa da ni še bilo vse izplačano, pa da je del denarja v gotovini končal v Singapurju ... te podrobnosti so za politično oceno dejansko nepomembne. O bistvenem ni več dvoma.
Slovenija je pred preizkusom lastne zrelosti. V zrelih in resnih državah se politiki, ki so jih dobili pri takšnih dejanjih, pač umaknejo iz politike. V njej nimajo več kaj iskati, ne nazadnje tudi v mednarodnem svetu takšen politik izredno težko nastopa, saj nima v očeh drugih državnikov potrebne kredibilnosti. Tožilstva treh držav in Interpol kažejo s prstom na Janeza Janšo.
Konec je. V tokratni Mladini razkrivamo pretežni del dokazov v aferi Patria. Velik del so jih mediji že razkrili, tehnične podrobnosti pa so tiste, ki s svojo otipljivostjo pokažejo resnico. Resnica o Patrii je resnica o zlorabi oblasti, o koristoljubju in grabežljivosti, o tem, kako se v imenu patrije grobo zlorabljajo javne funkcije in direktno krade državljanom. Resnica o Patrii je banalna zgodba o lopovih. To ni politika in to ni zgodba o politikih. To je zgodba o lopovih, ki si s polnimi usti patrije polnijo lastne žepe in žepe svoje stranke. Sramota. In ko bodo v prihodnjih dneh spet govorili o tem, da gre za zarote, se je treba spomniti le na formule deljenja denarja, ki so si jih pisali v računalnike. To so formule, kako okrasti prebivalce te države, o kateri tako radi prav ti ljudje govorijo tako posvečeno.
Niso kradli Fincem. Kradli so Sloveniji in prebivalcem Slovenije. Pa ne, da je med eno in drugo krajo kakšna razlika. To izpostavljamo samo zato, ker je Janez Janša eden od ljudi, ki najraje govori o ubogih plečih državljanov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.