9. 9. 2010 | Mladina 36 | Kolumna
600 evrov na družino
Od nategovanja aritmetike, izigravanja javnih naročil do onesnaženja okolja.
© Tomaž Lavrič
Ministru za šolstvo Igorju Lukšiču je uspelo nemogoče. Pojasnil je nepojasnljivo. Na razpisu je dodelil 10 milijonov za stožiški stadion, a potem se je izkazalo, da tega ne sme narediti, saj je občinski aparat navedel neresnične številke, medtem ko sama pravila razpisa določajo, da je rezultat ničen, če prijavitelj navede lažnive podatke. Zadeva je enostavna: cena, ki jo občina računa NK Olimpiji, je manj kot tisoč evrov na tekmo, medtem ko v prijavi stoji znesek 18 tisoč. V matematiki je doslej veljalo, da je število 18 18-kratnik števila 1, toda po šolskem ministru Lukšiču je zdaj 1 enaka 18!?? Kako mu je torej uspel ta ingenijozni obrat? Enostavno, pravi, da podatkov o ceni najema stadiona ne smemo gledati ozko in imeti pred seboj samo eno tekmo, treba se je vizionarsko zazreti v prihodnost. Lukšiču je rešilni odgovor dobesedno prišepnil župan Zoran Janković. Številko 18 je namreč treba gledati v obdobju od 10 do 25 let. Danes resda mestna občina ne bo oddajala stadiona po 18 tisoč evrov, bo pa to vsoto dosegla v obdobju četrt stoletja. Skratka, z razpisom ni nič narobe!
Toda aritmetične akrobacije šolskega ministra imajo za posledico, da lahko navedbe aparata Zorana Jankovića preverjamo kot resnične ali lažne šele čez 25 let! Minister in veljak Pahorjeve SD je s to gesto aktualnega ljubljanskega župana izvzel iz kategorije vseh ostalih državljanov, ki nosijo posledice za lažno navajanje podatkov.
Koliko pa drugače veljajo besede ljubljanskega glavarja? Do nedavnega je pripovedoval, da je z Grepom sklenil sporazum, po katerem mesto za stadion prispeva samo zemljišče. Zdaj je prišel z vsoto 40 milijonov, ki da jih Ljubljana dolguje Grepu za delo, ki ga je opravil. Gospod Janković je zgodbo povedal takole: z Grepom se je bil dogovoril, da za mesto zgradi stadion za 16 tisoč in dvorano za 12 tisoč gledalcev, kar je vredno 81 milijonov €, toda vmes mu je naročil še ogrevalno dvorano, dvigalo na parkiriščih in cestno infrastrukturo, kar pa znese še dodatnih 40 milijončkov. Mestni proračun naj bi tako plačal skoraj 50 milijonov za to, da bo imela NK Olimpija ogrevalno dvorano ter da se bodo obiskovalci bodočega trgovskega centra pripeljali v nakupovalno središče ob stadionu!????? Meščani bodo torej sofinancirali lift v parkirni hiši in dovoz do privatnih trgovin zasebnih trgovcev. Približno tako, kot če bi mesto plačalo izgradnjo ceste do novega centra Spara!!!
Toda oglejmo si raje številke. Športni kompleks bo zaenkrat, dokler morebiti župan ne sporoči novih številk, stal 120 milijonov. Če bi 270.000 prebivalcev prek proračuna plačalo celotni znesek, bi to zneslo slabih 450 evrov na prebivalca. No, ker je vsota le 40, pomeni, da bo za novi stadion vsak, od dojenčka do najstarejšega mestnega očaka, prispeval le tretjino, torej 150 evrov. Povprečno družino bo zato stožiški podvig stal 600 evrov. Še mislite, da je Ljubljana potrebovala takšne »Stožice«?
Predvsem pa gre premisliti, če je bila res to edina rešitev. Ko bi Grep zgradil le košarkarsko dvorano in nogometni stadion, bi meščanov tak podvig ne stal nič, župan Janković pa bi veljal za odličnega trgovca. Toda namesto tega bodo družine plačevale po 600 evrov za pomožna igrišča, lifte etc., mesto bo pa plačalo rekordno visoko ceno za nekaj pomožnih igrišč. V Kamniku npr. pripravljajo gradnjo pokritega olimpijskega bazena, fitnesa z več dvoranami itd. za 10 milijonov evrov, brez cene zemljišča in projektiranja. Mesto Ljubljana bi namesto za dodatke k stadionu lahko zgradilo vsaj dva pokrita olimpijska bazena!!!
A zakaj so dodatna dela v Stožicah stala še za en stadion?
Odgovor poiščimo prek ovinka. Ko je ministrstvo za javno upravo iskalo pisarniški material, je za ta svoj projekt objavilo javni razpis. Ko je npr. ministrstvo za kulturo obnavljalo elektro napeljavo na gradu Pišece, je za projekt vreden 200 tisočakov objavilo javni razpis. Ko pa se ljubljanski župan odloči za investicijo 40 milijonov v dodatke k stadionu, ne objavi razpisa, o tem molči, se na skrivaj pogaja, potem pa pride na koncu z računom pred mestni svet.
Je protestiral vrh gospodarske zbornice zaradi nezaslišanega primera onemogočanja svobodne tekme med gradbeniki, zakaj preostala podjetja niso imela možnosti sodelovati v tem projektu?
So na župana Jankovića poslali kriminaliste in protikorupcijsko komisijo zaradi eklatantnega izigravanja zakona o javnih naročilih? Nič. Tako kot je po novem 18 enako 1, kadar gre za župana Jankovića, tako procedure o javnih razpisih veljajo za vse razen zanj.
Še huje, minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je simbolni varuh zakonitosti v državi, je kot predsednik mestne LDS najavil, da njegova stranka na volitvah sploh ne bo imela svojega županskega kandidata, ampak bo podprla Zorana Jankovića, ki v največji meri uteleša program liberalnih demokratov!?!?!??
In sedaj finalno vprašanje: zakaj bi mestni svet sploh podprl pobratimsko plačilo 40 milijonov? Zakaj bi meščani plačevali za tajne dogovore župana?
V mestu civilna iniciativa zbira podpise za razpis referenduma o novem urbanističnem planu mesta. Je to osebna kaprica arhitektov Koširja in Jazbinška, ali je to nekaj, kar zadeva vse prebivalce oziroma celo njihove še nerojene otroke in vnuke?
Župan Janković pravi, da je njegov plan v dobro mesta. Po zdajšnjih podatkih bodo s spremembo zemljišč v zazidljiva definitivno zaslužili njegova družina, njegovi partnerji in špekulanti z zemljišči. Dodatna gradnja, povečanje prometa in zmanjšanje zelenih površin pa imajo neposredni vpliv na povečanje količine trdih delcev v zraku. Samo v prvih petih mesecih je nedovoljena količina teh nevarnih sestavin 44 krat prekoračila dopustno mejo 50 mg na kub. m, v lanskem letu več kot stokrat!!!!!!! - Po evropskih normativih je dovoljeno število »onesnaženih dni« 35, toda župan ni v svojem mandatu izvedel nobenih ukrepov ne strategij, kako znižati emisije trdih delcev v zraku. V Londonu so imeli lani ob »Marlybone Road« 36 krat preseženo mejno vrednost in skupina »Campaign for Clean Air« je s svojimi zahtevami ostro nastopila proti lokalnim oblastem, ki so se hitro odzvale.
No, v Sloveniji ni problem samo Ljubljana. Poleti so v Trbovljah namerili izjemno visoke koncentracije trdih delcev, toda ko so domačini ostro protestirali, so iz državne agencije ARSO sporočili, da so vsi podatki napačni, da se je naprava pokvarila. In od tedaj ARSO sploh ne objavlja več podatkov o onesnaženju s trdimi delci v Trbovljah.
Evropska komisija zaradi nedejavnosti slovenskih oblasti pripravlja tožbo zoper Slovenijo. Rezultat zna biti ciničen: stomilijonsko kazen za ignoranco do zdravja ljudi bo na koncu plačal proračun, posledično pa bodo državljani, ki se zastrupljajo z onesnaženim zrakom za povrh še plačali kazen. Kazen, ker živijo pod tako ignorantskimi oblastmi.
Zato zbiranje podpisov za referendum v Ljubljani ni predvolilna atrakcija, ampak možnost, da vzamejo usodo v svojo roko in odidejo overovit svoj podpis na magistrat. Če pa verjamejo županu na besedo, so seveda lahko še naprej brez skrbi. V torek ob 16 je bila sicer najvišja vrednost trdih delcev 79 mg.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.