23. 9. 2010 | Mladina 38 | Kolumna
Učna ura solidarnosti
Žrtve poplav in tajkunov
© Tomaž Lavrič
Povodenj, ki se je razlila prek Slovenije, je povzročila številna gorja in tragedije. A hkrati je prinesla vsaj delni premik medijske pozornosti. Besedo so dobili dr. Lidija Globevnik, dr. Rok Fazarinc, dr. Lučka Kajfež Bogataj, strokovnjaki, ki proučujejo vode in klimatske spremembe. Ko je na primer pred meseci Jankovićeva četica ne seji mestnega sveta šolarsko dvignila roke za pozidavo zemljišč na Barju, opozicija pa glasno protestirala, takrat mestna oblast ni povabila za govornico hidrologa, da bi slišala še njegovo mnenje.
Celo danes velik del politike ne sprejema pojma »poplavno območje«, ampak se obnaša vzvišeno do narave, ki ji zaradi pozidave lahko nekaznovano iztrga poljubne dele. Tako zdaj prisega na pomoč države, čiščenje vodotokov ter na vodne razbremenilnike, ki naj bi čudežno rešili domove pred poplavami. Besede Lučke Kajfež Bogataj, da se je klima tako spremenila, da nam zdaj grozijo veliko večje padavine kot pred leti, izzvenijo že naslednji dan, ko jih izreče. Še več, ljudski spomin je menil, da v Ljubljani stoletje ni bilo takšnih poplav. Res? Leta 1926 je voda zalila cel Vič in Rožno dolino, le da ni dobila statusa vesoljske povodnji. Zakaj? Preprosto, takrat je bilo na teh predelih relativno malo hiš. Povodnji, ki preplavlja le travnike in kakšno hišo, pa tudi ne rečemo poplava. Cerkniško jezero denimo vsako leto zalije širne planjave, a mediji ne poročajo o povodnji. Pojem povodenj se v javnosti sproži šele takrat, ko zalije cele vasi in mestne četrti, ko skratka zapreti človeku.
Če pogledamo samo na primer »Inter Spara« na Viču, poleg katerega teče nedolžni potoček Mali Graben. Nekoč se je preprosto razlil prek bregov, prekril sosednjo loko in nato počasi pronical v podtalnico. Danes je na mestu, kjer bi se lahko razlil, velik asfaltirani trgovski center. In narasla voda je ravnala po tisočletni navadi, da se ob velikih deževjih razlije prek bregov, njej je povsem vseeno, ali je pod njo trgovski center ali poplavni travnik. In zdaj je Mali Graben postal veletok, ki je držal v strahu več tisoč ljudi. Narava vrača udarec, bi rekel pesnik in ombudsman prirode Iztok Geister, ki je ravnokar izdal knjigo »Narava, kot jo vidi narava«.
Eden redkih županov, ki je razumel zakone narave, je logaški župan, ki je skesano dejal, da so očitno izdali nekaj gradbenih dovoljenj na poplavnih območjih in napovedal preselitev in zgraditev nadomestnih hiš.
Povsem drugače kot ljubljanski župan, ki je obtožil sosednjo občino Polhov Gradec, ki je na referendumu skoraj enoglasno izglasovala nasprotovanje gradnje zadrževalnika vode na svojih kmetijskih zemljiščih. Zdaj glavar Ljubljane zahteva solidarnost krajanov sosednje občine, nekateri pa kličejo kar po prisili države, ki naj vsili gradnjo.
Toda, zakaj so v Ljubljani toliki ogroženi od vode? - Mestne oblasti so dovoljevale gradnjo na poplavnih območjih, sedaj pa naj sosednje občine žrtvujejo del ozemlja. Še več, danes nepremičninski špekulanti ob pomoči ljubljanskega župana pretvarjajo vodonevarna območja, ki so jih kupili za male novce v gradbene parcele, na katerih kanijo zgraditi hiše, ki jih bodo drago prodali kupcem, sami pospravili ekstra profite, potem pa naj država in sosednje občine ob poplavi rešujejo nesrečne stanovalce.
Res pa je, da v nesreči pričakujemo solidarnost drugih. Tokrat solidarnost zahteva župan Zoran Janković. Mož, ki je dal na začetku leta sprejeti odlok, po katerem za otroke Neljubljančanov ni več mesta v mestnih vrtcih, izvzemši teh, ki imajo prosta mesta. Mož, ki je dal avgusta izglasovati odlok, po katerem mesto ne bo več subvencioniralo avtobusnih vozovnic za dijake in študente, ki niso ljubljanski rezidenti. Ta mož zahteva solidarnost od Neljubljančanov. - !?!?!?!?!??????????????????????????????????????????
Prvi mož glavnega mesta je sicer razkril tudi grešnega kozla, ki pa tokrat ni bila le vlada Janeza Janše, ampak vse po vrsti. Lepo, toda prikličimo nekaj besed hidrologa Fazarinca, ki je povedal, da so najmanj 3 leta opozarjali, da je viški del Ljubljane eno najbolj ogroženih območij in da bi morali zamenjati mostove na Mokriški in Opekarski cesti ter na Dolgem mostu, k tem pa je dodati tudi most na Ižanski, ki je zaradi prenizkega položaja dobesedno zajezil pretok vode. Ali bi morda ljubljanski župan lahko tu kaj postoril?
Ne bomo mu očitali kolosalnih denarjev za stožiške stadione, ne ignorance do trdih delcev v zraku, poglejmo raje, ali je gradnja mostov področje, na katerem je doma?
Župan Janković ne da je prenavljal, on je naravnost paradiral z novimi mostovi. Pod reflektorji kamer se je topil od ponosa, ko je korakal po Mesarskem in Žitnem mostu, pod slednjega si je dal vgravirati celo svoje ime. Dva mostova, ki služita promenadi, sta v veselje turistom in v ponos mestu. Toda to je nesolidarna gesta par excelence: v času, ko so obstajali dokumenti, ki so terjali zamenjavo poplavnih mostov, se je on prednostno odločil, da postavi promenadne mostove!!!
Čeravno so žrtve poplav po širnih krajih Slovenije, pa ne gre pozabiti tudi tisočerice Vegradovih delavcev, ki jih gradbeni mastodont vleče za nos iz meseca v mesec. Potem ko jim že več kot leta ne plačuje redno in v celoti plač, jih je tokrat poskušal še poslednjič izigrati. Obljubil jim je denar, če dogradijo nedokončane objekte. Delavci so pograbili za delo, zdaj pa se je izkazalo, da gre le še za eno prevaro. Gledalci TV smo imeli možnost doživeti sindikalnega voditelja, ki je razlagal, da naj nadaljujejo z delom, saj da je na lastne oči videl Vegradov denar, da je samo vprašanje ur, kdaj bo prišel na njihove račune. To je bil poslednji cinizem, ko je sindikalist deloval kot advocatus diaboli.
Se je pa v zadevi velenjskega Vegrada vendarle nekaj premaknilo. Policija je namreč sporočila, da je s številno ekipo podrobno preiskala nastavljeno bombo pred Vegradovim vodstvom in da je aretirala bombaša. Ekipa ministrice Katarine Kresal se je proslavila. V manj kot mesecu dni je odkrila in spravila v keho zlikovca, ki je postavil zastraševalno bombo. Vmes pa mineva že pol leta, odkar mediji poročajo o seriji zlorab in kraj denarja delavcev, ki ga je izvedla uprava Vegrada, policijska preiskava pa ...
Tito, ki je dolgo krasil ime mesta Velenja, je takšno policijo v času kraljevine Jugoslavije opisoval kot policijo v službi velekapitala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.