30. 9. 2010 | Mladina 39 | Hrvaška
Gospa spokornica
Na hrvaško rdečo preprogo je stopila nova heroina. Ime ji je Milena Šenator in je vezni člen med vsemi akterji razvejenega mafijskega podzemlja, ki ga je pred skoraj 20 leti zasnoval Miroslav Kutle, Tuđmanov najljubši tajkun, glavni junak privatizacije na Hrvaškem v devetdesetih letih in krivec za poznejši propad približno 150 podjetij.
Gospa Šenator je imela dolga leta visok položaj v Kutlejevem imperiju, bila je njegova osebna zaupnica v časih, ko je uničeval hrvaško gospodarstvo, obdana je bila s svetovalci za široko razpredeno poslovanje s številnimi uglednimi predstavniki različnih centrov moči. Kot v kakem razkošnem krimiču pa je imela gospa Šenator tudi svojo skrivno beležko in v njej zapisana imena vseh, ki jim je njen šef plačeval na črno, torej jih je podkupoval, da bi mu omogočili nelegalno privatizacijo še kake tovarne, hotela, časopisne hiše ... ali da bi izposloval novo ugodno posojilo v zdaj že znameniti Hypo banki.
Kutlejeva finančna direktorica je torej razpolagala z zelo mračnimi skrivnostmi številnih ljudi iz javnega in političnega življenja, od uglednih bankirjev, Tuđmanovih svetovalcev, politikov do lastnikov časopisov; vsi so bili lično vpisani v njeno beležko skupaj z zneski, ki jim jih je za usluge izplačeval Kutle. Ivu Sanaderju 800 tisoč mark; Iviću Pašali-
ću, nepomembnemu Tuđmanovemu svetovalcu, 150 tisoč mark; Ninoslavu Paviću, lastniku največje časopisne hiše EPH, milijon mark ... Tu pa so tudi imena nekaterih novinarjev splitske Slobodne Dalmacije, vplivne časopisne hiše, ki jo je leta 1993 Kutle prevzel z neverjetnim kriminalno-političnim udarom in potem skoraj popolnoma uničil. Ta časopis je Ivo Sanader, takrat predsednik vlade, danes pa pomemben udeleženec afere Hypo, za majhen denar prepustil prav lastniku Europapress holdinga. Točno tistemu, katerega ime je tudi v črni beležki Milene Šenator, pa še v nekaterih pomembnejših dokumentih, ki jih je gospa leta 2000, ko je na oblast prišla koalicijska vlada Ivice Račana, predložila državnemu tožilcu. Šenatorjeva je upala, da bo lahko zaigrala spokorjenko in se tako izvlekla iz mafijske zgodbe, v kateri je leta in leta energično sodelovala.
Toda v državi tesnih kriminalnih povezav med politiko, mafijo in mediji stvari niso tako preproste, zato tudi zamenjava oblasti, kot se je izkazalo, ni pomenila kaj dosti za gospo, ki se je odločila, da se bo iz mafijske zaupnice prelevila v junakinjo boja proti prav tej mafiji.
Ko je prvič dala izjavo državnemu odvetniku, se je izkazalo, da je imela gospa vpogled ne le v evidenco izplačevanja ilegalnega denarja, ampak tudi v veliko nevarnejšo kriminalno zaroto, saj je prav ona hranila tako imenovani šifrant, tajno pogodbo med Miroslavom Kutlejem, Ninoslavom Pavićem, Ivićem Pašalićem, Tuđmanovim političnim svetovalcem, in Vinkom Grubišićem, lastnikom lokalne televizije in filmske hiše, o oblikovanju podjetja Grupo. Z enim ciljem - obvladati vse zasebne medije na Hrvaškem. Tega leta, leta 2000, se je torej zdelo, da je politično ozračje primerno, da se dokončno razčisti z mafijsko kliko Miroslava Kutleja, saj je navsezadnje celo vplivni lastnik velike časopisne hiše Ninoslav Pavić končal v priporu z lisicami na rokah, Milena Šenator pa je prav takrat državnemu tožilcu razkrivala metode »poslovanja« svojega šefa. Resničnost njenih navedb so potrdili nekateri poznejši dogodki. Nobena skrivnost ni, da Kutle, ki so ga medtem z največjo težavo obsodili za kriminalno početje v enem samem podjetju, od lastnikov Jutarnjega lista, Globusa, Slobodne Dalmacije ..., torej večine tukajšnjega tiska, zahteva vračilo ogromnega dolga, zapisanega v »črni« beležki, najljubše pa bi mu bilo prav lastništvo Slobodne Dalmacije.
Tako medijski tajkun Pavić ne more uiti preteklosti, čeprav se je pred desetimi leti uspešno pogodil z državnim odvetnikom, s tedanjim premierom Ivico Račanom pa sklenil dogovor o nenapadanju, prav tako kot pozneje z desničarsko vlado Iva Sanaderja ali danes Jadranke Kosor. Takrat je tudi Milena Šenator preklicala svoje izjave, hrvaško medijsko prizorišče pa je kmalu postalo zelo podobno tistemu iz načrta Grupo: poceni, estradno novinarstvo ali pamfleti v bran trenutni oblasti, profesionalno novinarstvo pa komaj vidno nekje na obrobju družbene stvarnosti. Vse v skladu z zamislimi vplivnega medijskega guruja Ninoslava Pavića, v čigar morah seveda ne nastopajo pravosodni organi, ampak njegov nekdanji pajdaš Miroslav Kutle. Zato v njegovih časnikih za Kutlejevo ime velja enako kakor za božje, da se po nemarnem ne sme omenjati. Če pa se kak podložnik kljub temu pregreši in napiše kaj o Kutlejevem kriminalnem početju, je članek prepovedan, kot se je pred kratkim zgodilo s humoresko kolumnista Slobodne Dalmacije in Globusa Borisa Dežulovića.
Zato aktualna zgodba o skrivnostih Milene Šenator razkriva samo bistvo »pogodbe s hudičem«. To pa je, da se sme iz vsega orožja streljati na vse akterje afere Hypo banka, ki se je začela še z Miroslavom Kutlejem, samo na Ninoslava Pavića ne. Ker je človek preprosto vpliven. Toliko, kolikor so vplivne njegove politične in pravosodne zveze, to pa je na Hrvaškem, žal, še vedno isto.
Televizijsko prikazovanje Milene Šenator je razkrilo še nekaj, bedo medijske in javne pripravljenosti, da se mafijska svetovalka obravnava kot heroina, neustrašna ženska, ki se zaman bori za pravico. In če dama pred TV-kamerami potoči še kako solzo in patetično zagotovi, da si prav ona želi »pravično in pošteno Hrvaško, ki bo omogočila obstanek sposobnim, ne samo izbrancem«, potem je menda jasno, da je cirkus Croatia resnično edinstven pojav.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.