22. 10. 2010 | Mladina 42 | Uvodnik
Kopalnico ima
V tem trenutku v Sloveniji poteka na ravni države in politike kar nekaj pomembnih razprav.
Prva izmed njih je o pokojninski reformi. Državni zbor je ta teden opravil prvo obravnavo. Pokojninska reforma v tej državi ne zbuja nikakršnih čustev, tudi sindikati pri aktiviranju javnosti niso uspešni. Nekaj razlogov je racionalnih. Debato, ki danes poteka v Franciji, je Slovenija dejansko opravila že pred desetimi leti. Temeljna spoznanja in zavedanje, da ljudje živimo dlje, rojstev pa je manj, so bila v splošni javnosti takrat sprejeta, preboj na tem področju pa sta takrat z veliko muko naredila minister za delo Tone Rop in njegov državni sekretar Marko Štrovs. Bile so demonstracije, upiral se je premier Drnovšek. A reforma je konec leta 1999 začela veljati. Kar danes uvaja Francija, je Slovenija takrat. V Franciji uvajajo nov način, pri nas ga samo delno zaostrujemo. Ker je bila reforma iz leta 1999 postopna, saj se do konca sploh še ni uveljavila, nadaljnje stopnjevanje razmer za javnost ni tako pretresljivo.
Pokojninska reforma ni edina pomembna tema, ki ji nikakor ne uspe prodreti v zavest javnosti. Poteka izredno pomembno prestrukturiranje bank, država je zapovedala NLB odprodajo Banke Celje. Banke so izrednega pomena za stabilnost države in gospodarstva. In vendar javne občutljivosti za to temo ni. Dokončna je tudi že odločitev, da bo Slovenija v prihodnosti dobila še en blok jedrske elektrarne. Tudi ta novica ne pritegne pozornosti javnosti. Tudi razprava o proračunih za prihodnji dve leti, ki nakazujeta bodoči ritem tako države kot gospodarstva, ostaja brez pravega odziva.
Kje smo se torej izgubili in hkrati prepoznali kopalnico očitno prevzetne, tudi ne ravno modre prve tajnice premiera za pomembno? Saj vidimo. Premier ima neko tajnico, ki se rada afna, danes z zlato uro, jutri s kičasto in po domače izpeljano obnovo hiše. Niti približno ni dojela, in očitno nikoli ne bo, da vstop na tako pomembni položaj zapoveduje skromnost, ne pa bebavo bahaštvo. To spada k tej službi. Seveda so službe in položaji, kjer se bahaštvo tolerira. Če bi gospa vodila kakšen večerni šov, bi to morda spadalo zraven. Če bi prodajala jadrnice, morda tudi. Ali če bi bila najemnica franšize Swarovski. No, ni nič od tega. Je prva tajnica predsednika vlade.
In čas je tak, da takšne debate padejo na plodna tla. Pa čeprav je gospa, naj se jo medijsko še tako napihuje, pač le tipična epizoda tranzicijskega establišmenta, tipična zgodba nuvoriša, ki se ne more upreti tistemu, kar ga dejansko dela cenenega in profanega. Saj ni prva v tem prostoru, celo že pokojnemu Drnovšku je uspelo na isto mesto postaviti ob prelomu tisočletja gospo, ki je današnji zelo podobna. A tako kot danes Pahor tudi on ni razumel, kaj naj bi bilo narobe. Prišli smo do temeljnega problema te epizodice. Ko politiki v nekem trenutku postanejo tako oddaljeni od ljudi, da ne razumejo takšnega enostavnega primera. To ni le Pahorjev problem, to je danes problem celotnega političnega razreda. A Pahorjeva glava štrli iz te množice.
Tudi zato danes vprašanje pokojninskega sistema ne pride v ospredje. Ker lahko resno razpravo o pokojninski reformi v ospredje pripeljejo le politiki, ki imajo kredibilnost. Država se namesto tega spreminja v ludistično ladjo norcev, kjer postaja vseeno, kaj bo jutri. Zakaj vendar? Mar nismo na temeljnem razpotju? Kako so lahko torej temeljna vprašanja na obrobju? Ker je voditelju, ki ta vprašanja rešuje, treba zaupati.
Najhuje pa je, da s tem svojim ravnanjem vladajoča struktura pripravlja prostor tistemu, ki bo znal zaigrati na to razčustvovano in jezno ljudstvo. Z demagogijo in populizmom, pa čeprav ima manj morale in je njegova skromnost lažna (govorimo o tistem golfistu, ki hodi na Mauritius), se bo zlahka spet povzpel na oblast.
Kako razumeti tako samouničevalno oblast? Je to kakšen poseben užitek? Česa ne razumemo?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.