18. 11. 2010 | Mladina 46 | Uvodnik
Koliko se je naućil?
Pokojni Janez Drnovšek je bil miren človek. Res redke stvari so ga spravile iz tira, če pa so že ga, se je to na njegovem obrazu, mimiki, res redko videlo. Tudi ko je doživel poraz, in v resnici jih je v času, ko je bil predsednik vlade, doživel nemalo, ga je stoično prenesel, s filmsko hladnostjo in tistim njegovim res drobnim, misterioznim nasmeškom, s katerim je vedno znova sprožal ugibanja. Tako je prenesel tudi padec vlade leta 2000, ko je krmilo države za pol leta prevzel Andrej Bajuk (dejansko Janez Janša, a pustimo to). Stoično je prenašal upor lastne stranke zoper tako imenovani vatikanski sporazum, zarotniške zajtrke svojih sodelavcev pri Viki Potočnik itd.
A bilo je tudi obdobje, ko se je Drnovšku na obrazu videlo, da se komaj, ampak res komaj brzda. To je bilo v času najbolj nore - to je res edini ustrezni izraz - koalicije v sodobni Sloveniji, čas, ko sta Slovenijo vodili LDS in SLS. Čas, ko je bil predsednik vlade Drnovšek, podpredsednik pa prvi mož takrat močne SLS, Marjan Podobnik.
Takrat Slovenija ni imela ene vladne krize, ampak vsak dan novo, po vladnih prostorih so hodili čudni tipi, v kabinetu podpredsednika vlade so bili zaposleni konspirologi, ki so odkrivali velike zarote, pa udbomafijo, kdaj je prikoračil od že kje kakšen šejk, pa trgovka z orožjem ... Ni bilo miru. Marjan Podobnik je bil vsak dan na sledi nove zarote, nove afere, tiskovne konference so se sklicevale kot po tekočem traku. Koalicija je bila ves čas blokirana, pa je nastopil mir, ki je žal trajal le dve uri, in vse spet znova.
In Drnovšek? Prvo leto se je drobno nasmihal in skomigoval z rameni. Drugo leto pa ne več. Le še stiskal je ustnici in srepo gledal. Vse in vsak ima svojo mero.
To res čudno obdobje slovenske politike je nato leta 1999 presekala Drnovškova bolezen. A le presekala. Že čez nekaj mesecev se je nacija spet usedla na vlakec norosti in Slovenija je spet doživljala eno afero za drugo.
Aferaško vzdušje je povzročilo, da se je ljudem politika zagabila, predvsem pa so dobili odpor do politikov. LDS je strmo izgubljala podporo, Drnovšek tudi. Preprosto ni moglo biti vse izmišljeno, so ponavljali ljudje, analitiki, komentatorji. Desnica ni čakala volitev, tako šibka je bila LDS. In jim je tudi uspelo, namreč vreči LDS in Drnovška z oblasti pol leta pred volitvami. In nato? Je prišla streznitev. V dveh mesecih je imela LDS največjo podporo dotlej. V dveh mesecih je bilo veliki večini volivcev jasno, kaj zmorejo eni in kaj drugi. In štiri mesece kasneje je LDS dobila v proporcionalnem volilnem sistemu 34 poslancev od 90. Še danes neverjeten rezultat.
Namen tega obujanja zgodovinskega spomina ni potegniti vzporednice med tistim in današnjim časom, kaj šele med Drnovškom in Pahorjem. Tisto, kar je podobno, je vzdušje. Ko nenadoma vsak reče, kar hoče, ker politika in politiki nimajo veljave, ker veljajo vsi na oblasti za nesposobne ali pa pokvarjene. In to je tisto, kar preprosto ni res. V resnici ima ta vlada morda celo največ kompetentnih ministrov izmed vseh vlad doslej. Ima pa predsednika vlade brez karizme in moči, da bi vodil in prepričal nacijo. Že svoje stranke ne more - mar ne dobiva največ polen prav od tam? Vsak mu lahko vse reče. Vsak se lahko norčuje iz njega. Seveda s tem izgubijo moč in karizmo tudi vsi ostali ministri in vlada v celoti. In vsebina, ta revica, nenadoma sploh ni več pomembna. Pahor je sam kriv za to.
Se lahko Pahor v naslednjih dveh letih sploh še postavi nazaj na zemljevid verodostojnih politikov? V tem mesecu smo videli v javnosti paleto njegovih sedanjih, preteklih svetovalcev, najbližjih sodelavcev. Od Simone Dimic do Sebastjana Jeretiča. Ti ljudje so še najbolje demonstrirali, kako napačno zna presojati.
A ta prostor ima zdaj izpraznjen. Če bi se znal učiti od svojih predhodnikov, bi že doslej vedel, da sta bila tako Milan Kučan kot Janez Drnovšek vedno obkrožena z modrimi ljudmi. Ne z modrimi očmi, ampak z modrimi ljudmi. Ob polčasu vlade se je Pahorju odprl prostor, da poskusi še enkrat. Izgubiti nima kaj - nižje ne more pasti. Lahko pa nižje pade Slovenija, če bo to stanje še trajalo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.