18. 11. 2010 | Mladina 46 | Kolumna
Pod vsakim kamnom
Celo pod vsakim premogom se zabliska Ultra
© Tomaž Lavrič
Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami se je predsednik Zaresa Gregor Golobič predstavil kot človek z eno samo delnico. Potem se je izkazalo, da je eden največjih lastnikov »Ultre«, a je zagotavljal, da si podjetje ni pridobilo privilegijev na račun njegovega političnega botrstva. Čez čas je izbruhnila afera kredita »Ultre« pri NLB, ko so opozicijski poslanci iz vrst SDS opozarjali, da kredita, kot ga je dobila »Ultra«, podobna podjetja ne dobijo. Kasneje je tedanji direktor NLB Draško Veselinovič potrdil, da so dokumenti verodostojni, da pa krediti niso sporni. Minister Gregor Golobič je napadel Veselinoviča zaradi razpečevanja teh podatkov in vse skupaj označil, da gre za namen politične diskvalifikacije stranke Zares in njega osebno.
Ob drugi priliki je posel elektronskega poslovanja s študentsko prehrano dobilo podjetje »Margenta« v lasti »Ultre«. Znova so se usuli očitki po gospodu Golobiču, tako kot kasneje ob nadgrajevanju kartice Urbana v mestnem prometu Ljubljane, za katero je stalo podjetje »Ultra«. Epilog je bil, da vse v skladu z zakonom.
Če odmislimo, da je inovacija »Ultrine« kartice Urbana po svoji biti povsem monopolni koncept, saj se potniki lahko z mestnimi avtobusi vozijo samo s kartico Urbano. Naključni pasant ne more vožnje plačati z denarjem, kar je evidentni monopol, zoper katerega bi pričakovali, da bo ukrepal vsaj varuh konkurence.
Sredi leta je potem nastopil v najostrejšem besednjaku tedaj najpriljubljenejši politik iz stranke Zares Matej Lahovnik, ki je ministra Golobiča obtožil, da s svojo močjo favorizira podjetje »Ultra«. Golobič je vse napade zavrnil, Lahovnik pa je nato odstopil in se umaknil iz politike. Čast Golobiča in »Ultre« sta bili spet rešeni.
Konec poletja je stranka Zares volila novega predsednika in brez protikandidata je bil znova nesporni zmagovalec Gregor Golobič. Zadeva »Ultra« je tako rekoč padla v preteklost, v novembrskih Odmevih je na soočenju strankarskih prvakov celo Janez Janša to temo postavil za manj pomembno.
Toda potem so na mah odstavili direktorja TEŠ dr. Uroša Rotnika, strokovnjaka, ki je 7 let vodil šoštanjsko termoelektrarno. A glej čudo, zdaj se oglasi velenjski podžupan Srečko Meh, ki pove, da je bil Rotnik odstavljen na zahtevo Gregorja Golobiča, ki je bil nejevoljen, ker »Ultra« ni dobila poslov v projektu termoelektrarne. In spet je bliskovito odreagiral minister Golobič, besede Meha označil za absurdne ter zagotovil, da »Ultra« ne dela nič, kar bi bilo povezano s TEŠ ali z energetiko. In napovedal, da se vidita na sodišču.
Gospod Srečko Meh je v naslednjem medijskem pojavljanju povedal, da ima pričo, ki je izpovedala, da je akter prevrata Golobič in nato pokazal še pogodbo o poslovanju »Ultre« s TEŠ.
Skratka, kamorkoli se obrnemo, celo proti premogu, vsakič od nekod prileze na dan skrita »Ultra«. Njen direktor je sicer zavrnil očitke, da je »Ultra« zahtevala 20 odstotni delež pri poslih TEŠ 6, a hkrati povedal, da je v minulih letih imela s TEŠ za nekaj več kot 20 tisoč evrov poslov. A tu ne bije v oči številka, temveč način poslovanja. »Ultrin« direktor Gregor Breznik je namreč dejal, da so poslovali tako, da je običajno TEŠ po telefonu naročil posle pri »Ultri«. Nenavadna domačnost!!!
Reč je tokrat prešla čez rob in minister Golobič je objavil, da je vložil tožbo zoper velenjskega podžupana Srečka Meha zaradi širjenja neresnic.
Če rekapituliramo: minister Gregor Golobič ima permanentno smolo. Najprej ga zaradi »Ultre« napada SDS, potem visoki politik LDS Draško Veselinović, nato mu strežejo po dobrem imenu »kanalizacijski mediji«, nato se zoper njega obrne dolgoletni strankarski tovariš Matej Lahovnik, zdaj direktor termoelektrarne Rotnik in visoki funkcionar socialnih demokratov Srečko Meh. S krepelom imenovanim »Ultra« ga poskušajo uničiti vsi: od opozicijskih strank do koalicijskih partnerjev, celo volivci so nasedli in na zadnjih volitvah namenili njegovi stranki manj glasov kot zunajparlamentarni Novi Sloveniji.
Nastaja torej novi lik svetnika, ki pa ga žal v domovini ne vidijo kot svetega moža, ampak ga zaničujejo in vsi po vrsti blatijo. Razen enega, premier Borut Pahor mu vseskozi stoji ob strani.
A vrnimo se k stvari sami. Gradnja TEŠ 6 je s stališča ekologije absolutno nesprejemljiva. Ko bi se vlada odločila, da ustavi ta projekt, bi bila to ena njenih razumnih potez. Toda vlada podpira gradnjo TEŠ 6, hkrati pa odstavi njenega dolgoletnega direktorja. In to v maniri malega puča. Ministrica Darja Radić oceni, da nadzorni svet HSE ne dela dobro, zamenja njegove člane, ti skličejo sejo z eno točko, na sejo ne povabijo direktorja, nato pa na sami seji spremenijo dnevni red v - odstavitev direktorja. V 15 minutah ga odstavijo in kot rokohitrci potegnejo zajca iz klobuka v podobi gospoda Tota, ki ga nastavijo za novega direktorja.
Tako kot je pred tednom prekipelo Zasavcem zaradi vladnih postopkov, ki Lafargovi sežigalnici dovoljujejo strupene emisije, s katerimi zastrupljajo domačine, tako so zdaj delavci TEŠ organizirali tako množični odpor, kot ga ne pomnimo.
Če si vrnemo pred oči medijske podobe, je tu gospa Darja Radić, o kateri pred letom nismo vedeli nič, zdaj pa kot ministrica tako suvereno kadruje v energetiki in termoelektrarni, kot da je dolgoletni ekspert. Direktorja, ki je sedem let načeloval TEŠ, brez da bi mu dokazali malverzacije ali škodljivo poslovanje, da prek posrednikov odstaviti v petnajstminutnem rezu. Za pospešek pa ga primerja še s Hildo Tovšak. Prosim?????? Direktorico, ki je opetnajstila svoje delavce in celo sklad za mrtvega zidarja, primerja z direktorjem, za katerim stoji množica zaposlenih!
Človek z lahkoto razume upor Šoštanjčanov. Sploh, ko nam odstavitev poskušajo prikazati kot pravno čisto dejanje.
A pravo se obrača na glavo tudi pred finalnim glasovanjem o predsedniku Vrhovnega sodišča. Minister Aleš Zalar in vrhovni sodnik Branko Masleša pravita, da sta opravila s kritiki. Zadnjič je gospod Masleša zmagovito privlekel na dan overovljeno izjavo zapisnikarice, ki pravi, da je bil sodnik Masleša zelo razburjen in očitajoč do storilcev uboja prebežnika na italijanski meji pred četrt stoletja. Ergo, izničene so besede vrhovnih sodnikov Zobca in Štravsa, ki govorijo o njegovem navdušenjem nad dobro merjenim strelom.
Pa saj to je norčevanje iz razuma in sklepanja! Sodnika trdita, da je Masleša pred kolegi izrazil navdušenje, zdaj naj bi ju demantiralo to, da naj bi na nekem drugem kraju reagiral drugače. Toda ta spopad je irelevanten. Masleša doslej ni odgovoril na najbolj krucialno vprašanje: kaj je kot sodnik storil, ko je videl uboj človeka? Komu je to dejanje, ki je bilo protizakonito tudi v jugoslovanski partijski državi, prijavil? To je najmanj, kar lahko zahtevamo od prvega varuha zakonitosti v državi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.