9. 12. 2010 | Mladina 49 | Kolumna
Referendumska izbira?
Dileme volivca
© Tomaž Lavrič
Novi zakon bo priprl vrata politiki! Novi zakon bo začetek tajkunizacije! -Kako naj se človek odloči? Nasprotniki referenduma pravijo - to je to! Državljan pač ni kompetenten, da odloča o tako specifični zadevi, kot je zakonsko urejanje nacionalke. Zatorej je referendum neprimerna oblika sprejemanja zakona o RTV SLO.
Toda o zakonu se je izrekla tudi policijska ministrica. Katarina Kresal je povedala, da bo novi zakon napravil boljši program in oddaljil politiko iz nacionalke. Kako kompetentna pa je ta gospa za presojanje ustroja medijev? - Je mar napisala kakšno knjigo ali članek o tej temi? Ali je morda znana aktivistka, ki vsaj od Drnovškove vladavine poskuša omejiti vpliv politike na medije? Nič od tega, teža njenih besed je natanko takšna kot mnenje povprečnega gledalca. Torej, ni razloga, da bi državljanom odrekli kompetentnost, da lahko tudi oni presojajo vrednost novega zakona.
Eden najbolj enostavnih ključev odločanja je volivčeva identifikacija s politiki. Če navija za Pahorja, bo torej podprl zakon, če pa denimo navija za Janšo, bo proti. Tu razmislek ni potreben, zadošča pozorni pogled na politične voditelje.
V primeru, da volivec ni strankarski privrženec, lahko svojo odločitev preveri kajpak pri strokovnjaku. Tako kot za napoved jutrišnjega vremena prisluhnemo vremenarju. In res, mediji prinašajo oceno dr. Sandre Bašić Hrvatin, ene najbolj kompetentnih poznavalk televizijskega medija, ki ga proučuje in o njem poučuje že več desetletij. Ona sodi, da je novi zakon precej boljši od starega. Enostavno torej, glasoval bo za novi zakon!
A o zakonu se izreka tudi Vinko Vasle, donedavni direktor nacionalnega radia, pred tem pa novinar in urednik Maga, še prej Dela, na začetku devetdesetih Mladine, v osemdesetih pa eden protagonistov borbe za svobodo izražanja, ki jo je omejevala takrat vladajoča komunistična partija. Skratka, ena izmed novinarskih legend. In Vinko Vasle je oster nasprotnik novega zakona.
Torej tudi pogled nad medijske akterje ni v pomoč pri razrešitvi dileme. Na lažjem bo vernik, ki sledi besedam nadškofa, zakaj ta je izrazil nasprotovanje, še lažje pa bo tistemu, ki ga vodi anticerkveni refleks, saj mu zadošča, da nekdo zacinglja, da Cerkev oponira, in že bo vedel, da je znak naprednosti biti za.
Toda referendum ni banalni trenutek, je pravzaprav edina priložnost, ko ima državljan neposredni vpliv na politiko, saj pri uveljavitvi zakona šteje prav njegov glas. Zato si velja vzeti čas za referendumski premislek.
Eden izmed najmočnejših argumentov Za je trditev, da bodo odslej nadzorniki odgovorni za poslovanje s svojim osebnim premoženjem. Imenitno, konec neodgovornosti, pred seboj imamo zakon, ki bo neposredno motiviral odlično vodenje RTV hiše. Tako zagovorniki, kakšna pa je slovenska realnost? - Ste kdaj v kakšnem časniku prebrali, da vodstvu NLB grozi, da bo moralo iz svojih žepov pokriti levji delež stomilijonskega posojila, ki ga je banka namenila stožiškemu podjetju »Grep«, ki bi brez kredita bankrotiralo? Ne, tudi o nadzornikih »Pivovarne Laško« in »Istrabenza« še nismo zasledili vesti, da se poslavljajo od svojih vil in premoženja. Skratka, fraza o odgovornosti z osebnim premoženjem ima na Slovenskem dokazno vrednot čiste ničle!
Privlačen argument Za je seveda sklicevanje na mnenje nekaj evropskih medijskih strokovnjakov, ki pravijo, da je novi zakon boljši mod starega. Nerodno je sicer to, da zagovorniki spuščajo tiste dele, kjer zakon ocenjujejo negativno, vendar pa je samo prelaganje odločitve na gospode Jakubowicza in tovariše zanikanje državnosti. Si predstavljate, da bi ameriški predsednik Obama dal prevesti predlog novele medijskega zakona v nemščino in francoščino in čakal na mnenje nemških in francoskih profesorjev medijskega prava?
O zakonu je moč tehtati tudi iz perspektive skrbi za nacionalne manjšine. Novi zakon namreč posebej izpostavlja programsko skrb za pripadnike narodnostnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije, kot so Albanci, Bošnjaki, Hrvati, Srbi, Makedonci in Črnogorci. Nasprotniki so tu poskočili in očitajo vračanje v Jugoslavijo oziroma postavljanje priseljencev na položaj narodnih manjšin.
Pa vendar, tudi če nismo ksenofobi, si moramo postaviti vprašanje, v imenu česa so izpostavljene te narodnostne skupnosti? Če vzamemo švedski zgled, kjer mestna knjižnica v Göteborgu drži časnike od Kitajske do Slovenije, je njen kriterij enostaven. Pravico do kulturne dobrine ima vsaka narodnostna skupnost, ki v substancialnem številu biva v državi. Ko bi torej snovalci novega zakona imeli pred seboj univerzalni koncept, bi v paragraf zapisali le pravico do programske pozornosti vsem narodnostim, ki imajo denimo svoja društva na Slovenskem. Zato tekst novega zakona z izpostavljanjem Bošnjakov etc. ni svetovljanski, ampak čista propagandna manipulacija, ki predvideva, da bodo Ex-jugoslovani zavoljo omembe v besedilu postali vneti podporniki zakona.
Nepolitična sestava sveta RTV SLO je formalno gledano eden močnejših argumentov novega zakona. Doslej so člane sveta volili poslanci na predlog gledalcev in raznoraznih združenj, zdaj bodo glavnino postavila civilna družba. Kaj pa je civilna družba? -To je gremij rektorjev, vrh SAZU, predsednik države, Nacionalni svet za kulturo pri kulturnem ministrstvu. Spet nizka specifična teža, svet nacionalke je dolga leta vodil Janez Kocijančič, ki je bil še malo poprej predsednik SD. Predvsem pa koncept, ki privilegira le peščico institucij, ni po svoji strukturi bolj pluralen od izbire poslancev.
A daleč prek tega sega osnovna ideja, da bo novi zakon omogočil boljši RTV program. Ali obstaja primer velikega podjetja, ki bi doživelo razcvet na račun tega, da bi mu pravniki na novo napisali poslovni statut? Če ga v podjetništvu ni, zakaj bi ta postopek uspel pri nacionalki??? Tu prehajamo že v dimenzije pravljice: popolnoma ista ekipa novinarjev in urednikov bo zdaj kreirala boljši program že zavoljo tega, ker bo podjetje utemeljeno na drugem zakonu.
Tisto, kar je pri novem zakonu očiten faktum, je razširitev članov uprave z enega na pet. Skratka, novi zakon definitivno prinaša štiri nove premiersko plačane in nagrajevane službe.
Predvsem pa v državi z rešpektom do prava ne pišejo nove zakone po tekočem traku, ampak spreminjajo samo posamične člene.
Kakorkoli že, odločitev je na volivcu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.